Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev Zoisovih štipendij

3591 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Pozdravljen,

Predlagam popolno ukinitev Zoisovih štipendij, saj v večini primerov ne služijo svojemu namenu. Največkrat pridobijo Zoisove štipendije učenci/dijaki/študentje bogatejših staršev, kateri ne potrebujejo dodatnega dohodka. Bolje bi bilo dana sredstva uporabiti za izboljšanje učnega procesa (s tem ne mislim na povečanje plač učiteljem, katere so že sedaj mnogo previsoke) in predvsem za izbolšanje delovanja naših fakultet.

Znano je, da najuspešnejši učenci (tisti, za katere se ve, da so pridni in pametni, kar je kombinacija za uspeh) ne dobijo Zoisovih štipendij, saj obstajajo zelo nenavadne omejitve in sprejemni izpiti.

Mogoče bi lahko šel razmislek tudi v smeri, da rajši znižamo dohodninske lestvice, saj je za inovativno družbo veliko boljše, če strokovnjak (ki se še ni navadil, da lahko zaslužek dobi zgolj preko državnih jasli) ostane v Sloveniji in ne išče relativno enostavnejšega in absolutno veliko večjega zaslužka v tujini.

18 glasov

13 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S sončendan 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 5. 2012

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Že kar nekaj časa praksa, stroka in strokovna javnost opozarjajo, da so zahteve sodobne družbe prerasle tog sistem Zoisovega štipendiranja. Prvi poizkus rešitve je v letu 2007 prinesel nov Zakon o štipendiranju. Čeprav se je v praksi izkazalo, da se je zaradi obstoječih kriterijev zastavljen koncept Zoisovega štipendiranja preoblikoval v nagrajevanje najbolj pridnih in ne nujno dejansko nadarjenih, ki bi z izjemnimi dosežki izkazovali dodano vrednost pridobljenega znanja oziroma potencialov nadarjenosti, je praksa uvajanja Koncepta: odkrivanje in delo z nadarjenimi v osnovni šoli pokazala, da je bilo z obstoječim Zakonom o štipendiranju integriranje koncepta v delo osnovnih šol smiselno in vzpodbudno. Zaradi potreb štipendiranja so omenjeni koncept dela s potencialno nadarjenimi otroki vsaj osnovne šole hitreje integrirale v svoje redno delo in na ta način začele sistematično nadgrajevati delo s to posebno in izredno občutljivo kategorijo otrok in mladostnikov. Žal se je pokazalo tudi, da zakonu ni uspelo vzpodbuditi tesnejših povezav z gospodarstvom oziroma izkoristiti potencial nadarjenih na znanstveno-raziskovalnem področju ter tudi finančno opravičiti finančni vložek v razvojni potencial naše družbe in tako preseči osnovno pomanjkljivost Zoisovega štipendiranja v 90-ih letih. Prav zato se je oktobra 2011 začela sestajati medresorska delovna skupina, v kateri sodeluje tudi strokovna javnost, s ciljem oblikovanja novega predloga sistema vzpodbujanja in nagrajevanja dijakov in študentov, ki s svojimi izjemnimi dosežki dejansko izkazujejo dodano vrednost svojega znanja v znanstveno-raziskovalni ali razvojni dejavnosti na področju naravoslovja, družboslovja ali umetnosti.

Priloge:

Komentarji




  • T Tanja*

    Drago MDDSZ, minili sta spet 2 leti, kaj ste naredili na tem področju? NIč! Sistem je še vedno, enak, enako nesmiseln.

  • V Ves w

    Se nikakor ne strinjem z ukinitvijo. naj se uredi dodeljevanje štipendij in uvede tudi cenzus, da tisti, ki imajo res zadosti, pač niso upravičeni. Čeprav pri teh šripendijah pravzaprav denarna sredstva družine ne bi smele biti merilo. gre za nadarjene, sposobne učence, ki si zaslužijo podporo države. Nanje je treba računati.

    Sama vem, da če je en bi imela, niko,ki ne bi mogla študirati.

  • R Rakkaus

    Glasovala sem proti.

     

    "Znano je, da najuspešnejši učenci (tisti, za katere se ve, da so pridni in pametni, kar je kombinacija za uspeh) ne dobijo Zoisovih štipendij, saj obstajajo zelo nenavadne omejitve in sprejemni izpiti."

    Od kod je to "znano", če lahko vprašam?

     

    Sama sem bila Zoisova štipendistka, ki brez te pomoči najbrž ne bi mogla niti sanjati o študiju na želeni fakulteti v Ljubljani, ker ne bi zmogla plačevati najemnine in ostalih stroškov. Republiške štipendije pa ne bi dobila, ker je oče zaslužil "povsem dovolj", čeprav mene finančno ni nikoli podpiral. Ob pomoči Zoisove štipendije pa sem uspešno diplomirala (z 10) in zdaj pridno delam na svojem področju in plačujem davke. Mimogrede, štipendija je zadostovala zgolj za plačilo najemnine in za stroške prevoza, zato sem vmes tudi delala, in to različna dela.

     

    Nadarjeni mladi posamezniki si po mojem mnenju zaslužijo podporo, saj bodo potem s svojim delom to večkratno poplačali. Zoisove štipendije pa so namenjene nadarjenim ljudem, ki poleg osnovnih šolskih predmetov in "piflanja"; kot berem zgoraj, počnejo še kaj drugega (npr. tekmovanja, krožki, sodelovanje pri šolskih ali drugih prireditvah itd.) in ki pomagajo svojim sošolcem, ki imajo npr. učne težave.

  • z znalček

    Mene moti predvsem to, da je sistem tak, da dobijo te štipendije predvsem piflarji in ne tisti najbolj nadarjeni. Ni nadarjen samo tisti, ki ima visoke ocene, za katere se je predvsem potrebno veliko in redno učiti.

    • F Fishella

      Se popolnoma strinjam. Sama poznam primere, v katerih so Zoisovi štipendisti imeli petice pri predmetih pri katrih si se lahko vse naučil na pamet, npr. zgodovina, geografija, biologija in razni strokovni predmeti v šolah.. pri splošnih predmetih npr. matematika, fizika, kemija, nemščina, angleščina so pa komaj zvlekli na trojko ali štirico pa še to z inštrukcijami. V teh primerih ubistvu ni bila nagrajena pamet, sposobnost ampak čisti pifleraj... Saj vsi vemo kako se v šolah dobivajo ocene s katerimi si izboljšaš povprečje... seminarske naloge, sodelovanje v krožkih, prilizovanje profesorju... Nagrajevanje teh stvari se mi zdi popolnoma smešno.. Ponavadi so pa še tej piflarji v razredu nepriljubljeni, izstopajo, ponekod celo nezaželjeni, sploh niso del razreda, so pa ljubljenčki večine profesorjev zato imajo ocene velikokrat tudi šenkane, zato ker se "zelo trudijo".

      Če že je Zoisova štipendija morajo za njo obstajati še kakšna dodatna merila ne samo ocene... Recimo doseganje rezultatov na večih področjih, ipd... Mogoče za predlagane učence celo mnenja kakšnih strokovnjakov ki bi dejansko ocenili sposobnosti učenca...

  • r roža

    Se strinjam s pobudo. Glede na prejšnji komentar bi dodala, da so socialno ogroženim dijakom in študentom namenjene državne štipendije in ne zoisove, torej v opravičilo zoisovim štipendijam ne more biti socialna ogroženost družine. Žalostno je, da so zoisove štipendije mnogokrat višje od državnih štipendij in tako odtegnejo denar revnejšim. Ob ukinitvi zoisovih štipendij bi se lahko denar preusmeril na državne štipendije in tako ne bi bilo nobenega razloga ohranitve zoisovih štipendij, kot ga navaja prejšnji komentar.

     

    Mislim, da zoisove štipendije ne pripomorejo h končnemu uspehu študentov (razen končne ocene), saj se ti trudijo le za ocene, medtem ko se praktična znanja popolnoma zanemarjajo. Razlog v tem je pogosto tudi to, da zaradi velikega zneska denarja, ki ga dobivajo med študijem (znesek se giblje tudi okoli 300 eur) ti pogosto nimajo nobene motivacije za počitniško delo oz. karkršnokoli delo, s katerim bi si pridobili še kako potrebne izkušnje med študijem. Posledica tega je mnogokrat slabša zaposljivost študenta, saj večina delodajalcev večjo pozornost posveča izkušnjam kot pa visokim ocenam.

     

    Precej boljša rešitev za nagrajevanje nadarjenih študentov in dijakov bi bile npr. zagotovljene prakse v tujini oz. dodatna izobraževanja ali jezikovni tečaji.

  • k knez94

    Se ne strinjam. Sošolka prihaja iz družine, kjer so starševske plače bližje minimalni. Je nadpovprečno nadarjena. Ko imaš tako plačo, je vsak dohodek k družini (milo rečeno, brez zamere) blagoslov.

     

    Nimam nič proti splošni ideji predloga (ukinitvi Zoisovih štipendij), ampak bi sam raje predlagal, da se ukine Zoisova štipendija, kjer je dohodek staršev večji od [n]% povprečne mesečne plače državljana. S tem bi bilo zagotovljeno, da šolarji, katerih starši imajo večji prihodek, ne bi dobili zoisove štipendije.

     

     

    Pa brez zamere.