16. 5. 2012
Odziv Ministrstva za finance
Prirejanje iger na srečo ureja Zakon o igrah na srečo (ZIS), ki v 3. členu določa, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije. ZIS določa zakonske omejitve glede prirejanja iger na srečo v sorazmerju z legitimnim želenim ciljem, da se igre na srečo prirejajo v varnem in nadzorovanem okolju, ter da se dobički iz iger na srečo uporabljajo za blaginjo večine. ZIS določa pogoje opravljanja dejavnosti in pri tem način pridobivanja in uživanja lastnine, ki se uporablja za prirejanje iger na srečo tako, da je zagotovljena njena gospodarska in socialna funkcija. S tega vidika se na področju lastnine, ki se uporablja za prirejanje iger na srečo, upoštevajo interesi širše skupnosti, ki obravnavanim lastnikom predpisuje določene omejitve lastninske svobode. Igre na srečo lahko v Sloveniji prirejajo le gospodarske družbe, ki pridobijo koncesijo Vlade Republike Slovenije. S tem, ko je zakonodajalec določil, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica države, je njihovo prirejanje izvzel iz svobodne gospodarske pobude (Odl.US: U-I-3/02). Iz tega razloga je zakonsko omejeno tudi število koncesionarjev oziroma koncesij, in sicer se lahko dodeli največ 15 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in največ 45 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih. Obremenitev iger na srečo z davki in koncesijsko dajatvijo temelji na posebnem položaju iger na srečo, ki zaradi svoje narave zahtevajo posebno davčno obravnavo. Dejavnost prirejanja iger na srečo prispeva prek davka in koncesijske dajatve v skladu s svojo ekonomsko močjo k financiranju različnih skupnih oziroma splošnih potreb. Velikost te dodatne obremenitve je odvisna od ciljev, ki jih država pri tem zasleduje. V Sloveniji smo s strategijo razvoja iger na srečo postavili naslednje državne razvojne cilje na tem področju:
- zagotoviti, da igre na srečo potekajo nadzorovano in v obsegu, ki omogoča izkoriščanje tržnih priložnosti sosednjih držav in domačega tržišča;
- zagotoviti pošteno in odgovorno prirejanje iger;
- spodbujati odgovorno igranje iger na srečo;
- omejevati problematično in patološko igranje;
- dodeliti koncesije zaupanja vrednim koncesionarjem, z znanjem s področja prirejanja iger na srečo;
- optimizirati davčne prihodke iz te dejavnosti;
- z ustrezno zakonodajo omogočiti izkoriščanje tržnih priložnosti in hitro prilagajanje spremenjenim pogojem poslovanja;
- zagotavljati sredstva za razvoj družbe kot celote.
V Sloveniji davčna obremenitev igralništva v primerjavi z drugimi državami članicami EU ni previsoka, saj znaša skupna najvišja obremenitev bruto prihodkov od iger na srečo (BPI) s koncesijsko dajatvijo in davkom od iger na srečo 38%, povprečna obremenitev pa je okoli 32%. Za ilustracijo navajamo le nekaj podatkov o obdavčitvi BPI v nekaterih drugih državah EU: Madžarska 34,5%, Avstrija 48%, Italija 72%, Danska 75%, Nemčija 92%, Švedska in Finska 100% (vir: ec.europa.eu/internal_market/services/docs/gambling/study4_en.pdf ). V Macau, ki je največje in najhitreje rastoče igralniško področje, znaša obdavčitev BPI 39 %. Velika Britanija je leta 2007 povečala igralniške dajatve za velike igralnice na 50 % BPI. V Španiji in na Madžarskem so se odločili znižati določene igralniške dajatve, da bi s tem vzpodbudili gradnjo igralniško zabaviščnih centrov, vendar načrtovanih novih centrov kljub izredno ugodni davčni obravnavi niso postavili. Za igralništvo je značilno, da spremembe cen igralniških storitev skoraj ne vplivajo na obseg povpraševanja, zato nižanje igralniških dajatev praviloma ne vpliva na obseg povpraševanja ampak le na zmanjšanje davčnih prihodkov. Posamezne igre na srečo imajo tako kot vsi proizvodi določen življenjski cikel in se jih ljudje po določenem času naveličajo. Za ponovno povečanje prometa, ki sta ga zmanjšala gospodarska kriza in protikadilski predpisi, so zato potrebne stalne novosti in izboljšave ponudbe ob hkratnem zmanjševanju stroškov. Višina davčne obremenitve slovenskih igralnic ni glavna težava slovenskega igralništva, saj je le-ta primerljiva z drugimi državami. Dejavnost je v obdobju pred krizo hitro rasla in danes ponudba presega povpraševanje, iz česar izhajajo nastali problemi.