inženirski poklici
Spoštovani! Slovenija nujno potrebuje nov gospodarski zagon, o tem se najbrž vsi strinjamo. Gonilo gospodarskega zagona in rasti pa so inženirski poklici, seveda če imamo v mislih rast na realnih temeljih in ne raznih finančnih malverzacij. V slovenski družbi pa so inženirski poklici žal popolnoma razvrednoteni, pred dnevi sem bral članek v časopisu o tem kako razvojni inženir v Gorenju ne zasluži več kot 1000 evrov neto. Ali naj na tako plačanih kadrih temelji naša gospodarska rast. Ne, seveda ne more! Vsak, ki je kolikor toliko sposoben pač pobegne na boljše, že dolgo časa pa je tudi opazno vse manjše zanimanje za inženirske poklice. Še več, na tehniške fakultete se vpisujejo vse slabši in slabši dijaki, kar na koncu zaključi krog naše razvojne (ne)uspešnosti: slabo plačani inženirji - nezanimanje za inženirske poklice - nizka kvaliteta. Vsega tega ne pišem na pamet, dolga leta sem bil pedagoški delavec na eni od tehniških fakultet, sedaj pa že tudi lep čas delam v gospodarstvu.
Želel bi torej nekako sugerirati gospodu finančnemu ministru, da zmanjšanje obdavčitve plač tistim z 2500 evri bruto ne bo rešilo našega razvojnega problema. Velika večina slovenskih inženirjev namreč zasluži precej manj. Naš razvojni problem lahko reši le vrnitev ugleda inženirskim poklicom (sem sodijo tudi plače), da se bodo za njih spet (kot je veljalo v moji mladosti) odločali posamezniki iz zgornjega dela lestvice intelektualnih sposobnosti.
Sicer pa s simpatijami spremljam napore sedanje vlade za ureditev gospodarskih razmer v državi in iskreno upam, da vam bo uspelo uresničiti vsaj polovico od zastavljenih načrtov, predvsem na področju gospodarske politike. Potem se bo tudi vse ostalo uredilo samo od sebe.
Lep pozdrav,
Mitja Žnidarič
Se strinjam,
Potem morajo tudi drzavne sluzbe, skladi, narocati za inzenirske storitve inzenirske storitve inzenirje, ne pa razne turisticne vodice in upravne organizatorje.
(primer; regionalni sklad za oglede investicij visokotehnoloskih proizvodnih linij).
benF86
Vaše razmišljanje je zelo poenostavljeno. Tako bi lahko rekli tudi: ko ne bo noben delavec hotel delati za manj kot 1500 evrov se bo trg prilagodil.... Pa ni čisto tako, ljudje morajo preživeti, ne moreš preprosto reči: Jaz pa za manj kot 1500 evrov ne bom delal.
mitjaz,
seveda bi se trg prilagodil. Delo je vredno toliko, za koliko ga je pripravljen nekdo opravljati. Zato je neko delo, ki ga opravlja Slovenec, vredno pol toliko, kot isto delo, če ga opravlja Nemec, hkrati pa 50x toliko, kot če bi ga opravljal Kitajec.
Ideja, da je vrednost dela inherentna, pač izvira iz socializma in komunizma. Žal oz. na srečo več ne živimo v tistih časih.
Zatorej da, trg bi se prilagodil ali propadel. Če bi propadel, očitno ni bil dovolj pomemben. Kar bi se verjetneje zgodilo, pa je, da bi preprosto začeli zaposlovati cenejšo tujo delovno silo.
Zato pa ima vsak državljan RS pravico, da ustanovi svoje podjetje. Če se 10 inženirjev česarkoli že odloči za to in skupaj ustanovijo novo podjetje, si izplačujejo poštene plače in delajo za poštene cene, bodo lahko počeli s svojim podjetjem, kar bodo želeli. Vmešavanje države v prosti trg še bolj, kot to že počne RS, pa je pretiravanje.
Hec je v tem, da v Sloveniji niso razvrednoteni inženirski poklici, temveč so ravzrednoteni VSI poklici. To pa zato, ker VSI ljudje ocenjujejo, da je delo drugih poklicev vredno manj, od njihovega, in ker nihče noče plačevati ustrezno visokih cen.
Pač, prosti trg, dokler bodo inženirji delali za 1000 €, ne bodo dobili več. Ko pa noben ne bo hotel delati pod 1500 € neto plače, pa se bo tudi trg prilagodil.
Poklici (predvsem inženisrski) so razvrednoteni zaradi cenejše delovne sile - študenti! Vsako podjetje raje najame preko študentskega servisa nekega študenta, ki je pripravljen delati za 5€/uro. Tako podjetje dobi poseni delovno silo, saj za tega študenta plačuje veliko manjše prispevke kot za nekega redno zaposlenega diplomiranega inženirja. Tako ljudem ne preostane drugega, kot da delajo za bedno plačo, ker drugače ne dobijo službe oz. ne morejo biti konkurenčni študentskemu delu.
To bi se z uveljavitvijo malega dela občutno popravilo, vendar so študentje (zaradi bojazni, da bojo ob zaslužek, hkrati pa ob nezavedanju, da po dioplomi ne bodo imeli zaposlitve) skočili v zrak in šli na volitve (skupaj s sindikati, ki so si s tem naredili medvedjo uslugo) in zakon zavrnili na referendumu.
Dokler bo študentsko delo takšno, kakršno je, bodo vsi poklici razvrednoteni. Inženirski še toliko bolj, ker oseba ne potrebuje diplome, da bi npr. programirala v nekem podjetju, v nasprotju s pravniki, ki brez diplome ne morejo opravljati dela pravnikov.
Tudi prevaja (sam sem prevajalec) lahko kdorkoli, pa se nekateri zaradi tega ne pritožujemo, ker vemo, da velika večina teh ljudi, ki mislijo, da zato, ker lahko gledajo ameriške filme brez podnapisov, znajo prevajati, dejansko nima pojma.
Če pa lahko diplomiranemu inženirju po znanju konkurira en študent, pa bi se zamislil, ali si je ta dipl. inž. dejansko sploh zaslužil svojo diplomo.
Enako, kot navajate za "kvazi prevajalcve" drži tudi za "kvazi programerje". Zakaj pa mislite, da toliko projektov zamuja? Niso dobro narejeni? Imajo cel kup varnostnih lukenj?
Osebno se (bolj kot zaradi služb, ki jih ti študenti jemljejo diplomanom) pritožujem zaradi kvalitete izdelkov, ki pridejo izpod rok študentskih "profesionalcev".
To velja za prav vsa področja; prevajanje, programiranje, strežbo!, turistične vodiče, poklicne voznike, prodajalce itd.
Veliko podjetij pa si dejanko dovoli, da ponudi nižjo kvaliteto, samo zato, da imajo cenejšo delovno silo. Temu bi se morali upreti! Ko pridem v trgovino želim, da prodajalec ve, kaj prodaja. Ne pa da jaz, kot kupec, vem o stvari več kot on! To je postalo že pod vso kritiko.
Da ne bo pomote, nikakor ne zagovarjam nekakovostnih produktov.
Kar poudarjam je to, da ta poceni in nizkokakovostna delovna sila ne konkurira in ne more konkurirati dražji vendar kakovostni delovni sili, saj imata popolnoma različne ciljne skupine.
Nobeno podjetje, ki da kaj nase, ne bo iskalo prevoda za 10 € na stran ali spletne strani za 100 €. Tisti, ki hočejo biti profesionalni, so pripravljeni tudi profesionalno plačati.
Lasten primer - pred kratkim sem dobil naročilo za prevod, pri čemer mi je naročnik povedal, da je prevod enkrat že dal opraviti neki poceni prevajalki, da pa je bil rezultat neuporaben. No, kot kaže, jih je izučilo. O tem govorim.
Nesposobni zbijalci cen niso konkurenca. So popolnoma drug sektor.