30. 4. 2012
Odziv Ministrstva za zdravje
Tvegano in škodljivo uživanje alkohola je pomemben javnozdravstveni problem in eden glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nasilje, pomembno pa prispeva tudi k neenakostim v zdravju.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je poraba alkohola v Sloveniji med največjimi na svetu, med državami EU pa se uvrščamo na 5. mesto. Na podlagi populacijskih študij ocenjujemo, da je odvisnih od alkohola verjetno približno 11% odraslih Slovencev. Zaskrbljujoči so tudi podatki, da po alkoholnih pijačah posega kar 60,8 % slovenskih mladostnikov v starostih 11, 13 in 15 let. Vsaj dvakrat v življenju je bilo opitih že 40,7 % 15-letnikov, več kot četrtina pa alkoholne pijače pije vsaj enkrat tedensko.
Po starostno standardizirani stopnji umrljivosti in izgubljenih zdravih letih življenja zaradi prezgodnjih smrti in manjzmožnosti zaradi ciroze jeter se uvrščamo v sam vrh držav EU, na tretje mesto. Tudi delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nezgod je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Kar tretjino prometnih nezgod s smrtnim izidom povzročijo vozniki pod vplivom alkohola. Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola zaradi stroškov v zdravstvu, kazenskem sodstvu, prometnem sektorju in socialnem varstvu ter zaradi zmanjšane ali izgubljene delovne produktivnosti zaradi bolezni ali smrti predstavljajo veliko socialno in ekonomsko breme za celotno družbo.
Varovanje zdravja državljanov je eden od najpomembnejših javnih interesov in naloga države je, da ustvari ustrezne okoliščine in primerno okolje za bolj kakovostno življenje ljudi oziroma naroda in s sprejemom ustrezne zakonodaje tudi na tem področju omogoča varovanje, krepitev in ohranjanje zdravja.
S tem namenom je bil sprejet Zakon o omejevanju porabe alkohola (UL RS, št. 15/03, v nadaljnjem besedilu: ZOPA).
ZOPA v 12. členu določa: "Prepovedana je prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač: - v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost, - v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in - med delovnim časom na delovnem mestu."
Sama določba o prepovedi alkohola na športnih prireditvah spada v poglavje ZOPA: III. Ukrepi in načini za omejevanje porabe alkohola. V tem poglavju so določeni ukrepi za omejevanje porabe alkohola oziroma njegove dostopnosti, ki naj bi prispevali k manjši porabi alkoholnih pijač predvsem med mlado populacijo. Določbe, ki se nanašajo na omejitev prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač, pomenijo osnovo za spremembo vzorca uživanja alkoholnih pijač ter varovanje ljudi pred škodljivimi posledicami uživanja alkohola.
Sicer pa omenjena določba ni bila nova, saj je že Zakon o športu (UL RS, št. 22/98) sprejet v letu 1998, v 48. členu določal, da je v športnem objektu, v katerem poteka športna prireditev, prepovedano točenje alkoholnih pijač eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo.
Iz navedenih razlogov menimo, da je predlog neprimeren za nadaljnjo obravnavo.