Raziskati uvedbo enotne davčne stopnje in univerzalnega temeljnega dohodka
Ker se naš davčni sistem vztrajno zapleta in tako postaja vedno manj prijazen do zasebne gospodarske pobude, pa tudi do tujih investicij, bi Vladi RS vljudno predlagal, da podrobno preuči in javno predstavi, kakšno enotno davčno stopnjo (pri tem ne govorimo zgolj o DDV, temveč tudi o davkih na osebne dohodke, dobičke in vse druge obdavčljive transakcije) bi morala Slovenija uvesti, da bi trenutni proračunski porabi zagotovila kritje in kakšna bi bila ta stopnja, če bi država hkrati z enotno davčno stopnjo uvedla tudi univerzalni temeljni dohodek (kar je pomembno predvsem zato, ker bi bila enotna davčna stopnja ravno za najbolj ogrožene višja od trenutne in bi jim na nek enostaven in učinkovit način morali zagotoviti zadostna sredstva za preživetje), ki bi pokril skrajno socialno stisko vsakogar, ne le tistih, ki so sposobni zadostiti administrativnim pogojem zanj.
Univerzalni temeljni dohodek bi poleg splošnega zmanjšanja socialnih transferjev lahko nadomestil tudi velik del pokojninskega sistema, saj bo sčasoma trenutni postal nevzdržen, določen odstotek ljudi pa bo še vedno ostal brez lastnega finančnega načrta za čas po zaposlitvi, prav tako bi univerzalni temeljni dohodek povečal dohodke družin z otroki in posledično izboljšal tudi možnosti staršev za snovanje in vzdrževanje družine. Za večino državljanov v stiski bi bila glavna prednost takšnega dohodka njegova stalnost - če bi slučajno našli priložnost za nekajmesečno delo, ali pa morda podedovali nepremičnino, se ne bi nenadoma znašli brez likvidnih sredstev, ker zaradi majhnega prihodka niso več v okvirjih, ki bi jim omogočali prejemati socialno pomoč, pa tudi mnogi zaposleni, ki jih danes delodajalci s finančnimi vzvodi držijo za talce, bi se lahko ustrezneje odzvali na takšne zlorabe in kljub temu imeli na voljo minimalna sredstva za preživetje.
Enotna davčna stopnja bi bistveno poenostavila davčni sistem in omogočila večjo učinkovitost in preglednost, DURS pa bi tako lahko večji delež usposobljenih zaposlenih uporabljala za nadzor poslovanja in tako učinkoviteje preganjala črno in sivo ekonomijo, hkrati bi se pa tudi direktne finančne prednosti takšne vrste nezakonitih postopanj v splošnem znižale. Med prednosti za gospodarstvo bi uvrstil predvidoma nižjo obdavčitev dela visoko kvalificiranih zaposlenih (ki je zdaj absurdno visoka - inženirju, ki zasluži 110.000 evrov bruto letno, pri nas podjetje odvede kar 57% davka oziroma prek 60.000 evrov) in nižjo obdavčitev dobičkov iz investicij, oboje pa je bistvenega pomena za rast visokotehnoloških in storitvenih sektorjev z visokimi dodanimi vrednostmi, kar seveda pomeni tudi rast vlaganja industrije v izobraževanje in razvoj ter vlaganja v infrastrukturo (telekomunikacije, prometne povezave).