Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlagam prepoved davčnih oaz v Evropi

3001 OGLEDOV 1 KOMENTAR

Predlog:

Predlagam, da se na ravni EU uredi, da nobena država članica EU (npr. Luksemburg, Ciper) ali del države članice EU (npr. otok Man) ne bi mogel biti davčna oaza ter da se omeji iznos kapitala davčne oaze, ki niso članice EU (npr. Švica). Medtem, ko smo morali v Sloveniji davčno in drugo politiko harmonizirati z zahtevami EU, nekaterim državam članicam EU tega očitno ni bilo treba, ker sicer na ravni EU ne bi imeli davčnih oaz. Tako pa lahko naši tajkuni skrivajo svoje premoženje na Cipru, ki je postal država članica EU takrat kot Slovenija...

Obrazložitev:

Dejstvo, da so nekatere države članice EU ali deli držav članic EU davčne oaze, povzroča izkrivljanje konkurence v EU in omogoča neupravičene konkurenčne prednosti državam članicam EU ali delom držav članic EU, ki so davčne oaze in pripomore k davčnim utajam. To pa je v nasprotju z enim izmed temeljnih načel EU, to je prost pretok blaga in storitev in enoten, svoboden, konkurenčen trg v EU. Davčne utaje in pranje denarja omogočajo tudi davčne oaze, ki niso članice EU. Davčne oaze povzročajo škodo tudi evropskim državam, ki niso davčne oaze, saj zaradi tega izgubljajo davčne prihodke, kar pa verjetno ni v interesu nobene države. Menim, da bi vsaj del proračunskih problemov držav članic EU odpravili z ukinitvijo (prepovedjo) davčnih oaz v EU in omejitvijo iznosa kapitala v davčne oaze, ki niso članice EU.

16 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR L lipi 74 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 5. 2012

Odziv Ministrstva za finance

V vseh državah članicah EU velja pravni red EU.

Direktni davki na ravni EU niso harmonizirani, temveč so v pristojnosti držav članic. Domači davčni predpisi držav članic EU morajo biti skladni s temeljnimi svoboščinami iz Pogodbe o ustanovitvi EU in sicer o prostem pretoku delavcev, storitev in kapitala ter pravico do ustanavljanja (členi 39, 43, 49 in 56 Pogodbe). Po 94. členu Pogodbe Svet na predlog Komisije ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Ekonomsko-socialnim odborom soglasno izda direktive za približevanje tistih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje skupnega trga. Pri sprejemanju direktiv na področju direktnih davkov v EU torej velja pravilo soglasja, kar pomeni da te predpise sprejemajo vse države članice soglasno.

EU ima naloge pri številnih ekonomskih politikah, med drugim tudi pri trgovinski politiki. Po 133. členu Pogodbe skupna trgovinska politika EU temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, doseganja enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozni politiki in ukrepih za zaščito trgovine, na primer glede dampinga ali subvencij. Komisija predloži Svetu predloge za izvajanje skupne trgovinske politike. Kadar so za sklenitev sporazumov z eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami potrebna pogajanja, Komisija predloži Svetu priporočila, ta pa pooblasti Komisijo za začetek potrebnih pogajanj. Svet in Komisija sta odgovorna za zagotavljanje tega, da so sporazumi, o katerih se pogajajo, združljivi z notranjimi politikami in pravili Skupnosti. Svet odloča soglasno pri pogajanjih in sklepanju sporazuma na enem od naštetih področij, če takšen sporazum vključuje določbe, glede katerih je za sprejetje notranjih pravil potrebno soglasje ali če se nanaša na področje, na katerem Skupnost še ni izvajala pristojnosti, ki so ji dodeljene s to pogodbo, s sprejetjem notranjih pravil. Svet odloča soglasno o pogajanjih in sklepanju horizontalnega sporazuma, kolikor ta zadeva tudi posebej določena področja. Vendar lahko tudi države članice ohranjajo in sklepajo sporazume s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, kolikor so taki sporazumi v skladu s pravom Skupnosti in drugimi ustreznimi mednarodnimi sporazumi. Svet ne sme skleniti sporazuma, če ta vsebuje določbe, ki bi lahko prekoračile notranje pristojnosti Skupnosti.

Komentarji