10. 5. 2012
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Zahvaljujemo se vam za vaš predlog in izražen interes na področju problematike, ki ste jo izpostavili. Dovolite, da vam najprej predstavimo dosedanje dosežke na tem področju in obstoječo ureditev dostopa do interneta. Že obstoječa zakonska ureditev (Zakon o elektronskih komunikacijah - ZEKom), skladno z evropsko ureditvijo pozna institut univerzalne storitve (11. člen ZEKom), ki je najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji po dostopni ceni, ne glede na njihovo geografsko lego. V ta nabor sodita tudi priključitev na javno telefonsko omrežje in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji na razumno zahtevo uporabnika, tako da mu to med drugim omogoča tudi prenos podatkovnih komunikacij s prenosno hitrostjo, primerno za funkcionalen dostop do interneta (tč. 1 drugega odstavka 11. člena ZEKom), kot tudi zagotavljanje ukrepov za končne uporabnike-invalide, ki jih določi vlada na usklajen predlog ministra in ministra oziroma ministrice, pristojnega oziroma pristojne za invalide, in ki končnim uporabnikom-invalidom omogočajo nediskriminatorno uporabo in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev, vključno z dostopom do storitev v sili, imenikov in imeniških služb, kot ga imajo drugi končni uporabniki. Pri tem pojasnjujemo, da je Vlada na tej podlagi l. 2010 sprejela novo Uredbo o ukrepih za končne uporabnike invalide, ki dodatno izboljšuje ureditev za končne uporabnike invalide. Med ukrepe so vključene tudi določene cenovne ugodnosti oziroma popusti za invalide. Cene storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev (torej le v tem obsegu) so tudi sicer predmet strožjega nadzora in urejanja s strani Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (agencija), glede na 14. člen ZEKom. Po tej določbi mora agencija med drugim spremljati razvoj in višino drobnoprodajnih cen storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev, cene posamezne storitve, ki se izvaja kot univerzalna storitev, pa morajo biti pri posameznem izvajalcu univerzalne storitve enake na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Agencija na podlagi zbranih podatkov in z odločbo od posameznega izvajalca univerzalne storitve zahteva, da ponudi cenovne opcije ali pakete za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma posebnimi potrebami, ki se razlikujejo od tistih, ki jih sicer zagotavlja pod normalnimi komercialnimi pogoji, če na podlagi zbranih podatkov ugotovi, da so te previsoke glede na povprečno mesečno plačo v Republiki Sloveniji, kot jo objavi Statistični urad Republike Slovenije, in če rastejo za več kot 5 odstotnih točk hitreje kot indeks življenjskih stroškov v preteklem letu. Agencija s splošnim aktom določi način upoštevanja navedenih meril. Minister pristojen za področje elektronskih komunikacij pa v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, določi kategorije potrošnikov, ki se štejejo za osebe z nizkimi dohodki oziroma s posebnimi potrebami. Na tej podlagi so bili sprejeti tudi ustrezni podzakonski akti, ki materijo podrobneje urejajo. Ob tem je potrebno še pojasniti, da hitrost prenosa podatkovnih komunikacij, ki je primerna za funkcionalen dostop do interneta (skladno z drugim odstavkom 15. člena) določi agencija s splošnim aktom, med drugim tudi glede na tehnološko in ekonomsko izvedljivost, tako določena hitrost pa še ne ustreza hitrosti primerni za širokopasovni dostop do interneta in torej tudi ne omogoča dostopa do IPTV. Opisana ureditev in cenovne ugodnosti za posamezne omenjene kategorije se nanašajo torej le na storitve, ki so skladno z evropsko ureditvijo del univerzalne storitve, v preostalem se cene in dostop oblikujejo prosto na trgu, saj je hkrati potrebno upoštevati tudi ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, pri čemer se vsak poseg v navedeno ustavno določbo presoja skladno z načelom sorazmernosti. Dovolite, da v zvezi z zagotavljanjem širokopasovnega dostopa do interneta pojasnimo, da je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v pripravi nov Zakon o elektronskih komunikacijah, ki prinaša izboljšave tudi na tem področju. Zakon bo skladno s spremenjeno evropsko direktivo vzpostavil pravno podlago za možnost vključitve širokopasovnega dostopa v univerzalno storitev, seveda pod določenimi pogoji. Agencija bo lahko glede na trenutni zakonski osnutek kot prenosno hitrost, primerno za funkcionalen dostop do interneta, ki je vključena v zagotavljanje univerzalne storitve, določila tudi prenosno hitrost, ki omogoča širokopasovni dostop. Pri tem bo morala v skladu z EU direktivo upoštevati zakonsko določene kriterije in predhodno izdelati analizo vpliva sprememb, o predvideni ureditvi pa opraviti tudi javno obravnavo. Več od tega pa tudi spremenjene evropske direktive v okviru določanja univerzalne storitve v tem trenutku ne dopuščajo. Obstajajo namreč meje, preko katerih se sektorja – torej operaterjev vključno s ponudniki interneta - ne sme obremeniti (skladno z načelom sorazmernosti). Že v okviru veljavne zakonske ureditve (pa tudi novo predvidene) ima Vlada skladno z evropskimi direktivami možnost, da določi dodatne obvezne storitve izven obsega univerzalne storitve, vendar te lahko predstavljajo le strošek proračuna, kar pa je glede na trenutno finančno situacijo težko izvedljivo. S tem v zvezi smo zadržani tudi do morebitne vključitve pravice do širokopasovnega dostopa v Ustavo, saj je potrebno zagotoviti vzdržnost proračuna ter glede na krizo tudi financiranje drugih nujnih socialnih programov, glede na to, da je Republika Slovenija po Ustavi tudi socialna država. Finska nam tako na področju širokopasovnega dostopa ostaja zgled, treba pa je upoštevati tudi dosedanjo stopnjo razvoja ter tudi dejanske in ekonomske možnosti ter naravne danosti (v Sloveniji gre npr. tudi za hribovita področja).