BANČNI SISTEM V SLOVENIJI
<style type="text/css"> </style>
V Sloveniji je mogoča gospodarska dejavnosti samo v javno korist. Privatne banke pa si zagotavljajo jamčevanje iz javnih sredstev, ustvarjajo si kreditni potencial in prav tako multiplikacijo denarno maso depozitov, takorekoč brezplačno, zaračunavajo pa si obresti z infacijskim razvrednotenjem denarja vred. Ob tem svojim depozitom ne vračajo dejanske vrednosti, temveč brez inflacijskega ravrednotenja denarja, ki je nominalna sprememba; večje število bankovcev, sedaj izraža isto vrednost. Ob tem pa si za celotno vrednost depozitov zaračunavajo infacijsko razvrednostenje skupaj s kreditnim potencialom, ki je dovoljen na podlagi javnih pravil, lastnikom depozitov pa ne plačajo niti inflacije, čeprav jo zaračunavajo za celotno kreditno maso. Prav tako je legitimnost zahtevka za zaračunavanje obresti z inflacijo, v delu ki se nanaša na rizik banke vračila posojila, vprašljiv. Banka namreč ne želi nositi rizika vračila kreditov, le-tega pa zaračunava. Prenaša se na zavarovalnice v breme kreditojamalca, ali na lastnino nepremičnin. S stališča upravljanja rizika, vsi kreditojemalci ne morejo postati insolventni, v politiki pravilnega portfolia banke. Tako bi načeloma banke morale nositi del neplačil v breme zaračunanih obresti. V sedanji obliki pa je dovajanje denarja v obtok okrnjeno, denar v obtoku pa kreira porabo in povpraševanje, ter potrebo po zaposlitvah ter uspešno gospodarsko okolje ter uspešno finaciarnje javnih potreb. Banke bi bile zainteresirane, da se kar najhitreje ustvari okolje, ki bo ponovno vzpostavilo okolje pozitivnih kreditov. Sistem se izrablja za pretok realnega premoženja iz rok ubobožanih, tisitih ki nosijo breme t.i. gospodarske krize, na osnovi neobstoječega denarja, ki je dovoljen v obliki kreditnega bančnega sistema, ki ga danes poznamo, navkljub evidentni nezdružljivosti s temelji prava samega, ne v breme zaračunanih obresti, lastnih dohodkov in rizika temveč v breme lastnine kreditojemalca. Rizik vsakega podjetja se krije iz dohodkov podjetja, vse neplačane fakture se morajo poplačati iz plačanih, zato je legalnost bančnega okolja toliko bolj vprašljiva. Tako bi bilo nujno vzpostaviti vzročno povezavo med družbeno blaginjo in stroški slabega gospodarjenja, banke bi bile zainteresirane da bi se vzdrževal nivo denarne mase, ki bi gospodarske aktivnosti vzpodbujal, saj bi jim to direktno uravnavalo pozitivnost kreditov. V razmerah ko institucije uravnavanja denarja v obtoku niso aktivne in niso prisiljene pa lahko opažamo samo usihanje gospodarske aktivnosti in še večje predvideno krčenje.