Predlog ukinitve Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (KPDR)
Predlagam, da Vlada RS ukine Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja (KPDR) ali pa vsaj temeljito spremeni sestavo te komisije.
Namreč že bežen pogled na članstvo v tej komisiji kaže, da so člani te komisije večinoma javni uslužbenci, ki so zaposleni na delovnih mestih, kjer se sprejema odločitve, zoper katere se vlagajo pritožbe (kadrovske ali pravne službe). To v praksi pomeni, da odločajo o pritožbah na svoje lastne odločitve, kar pa ne more biti ne pošteno, kot tudi ne nepristransko in takšna komisija po mojem trdnem prepričanju ne more opravljati svoje vloge.
Ta komisija mene spominja na delovanje Zdravniške zbornice, za katero je večini državljanov jasno, da ne more nepristransko soditi o napakah svojih kolegov zdravnikov.
Nenazadnje tudi pravosodni sistem pozna pojem okuženosti, če je vpleteni sodnik povezan z obravnavanim primerm in se zahteva, da se v takem primeru iz procesa izloči. Če bi sodišča delovala na tak način, kot Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, potem bi lahko o pritožbi na sodbo odločal isti sodnik, ki je sodbo spisal, kar pa je za demokratčne družbe nesprejemljivo.
Zato kot rečeno predlagam, da se taka komisija ali ukine, ali pa spremeni njeno kadrovsko sestavo tako, da bo le ta lahko o pritožbah odločala strokovno, pošteno in nepristransko.
Moram rečt da je pri tem organu dobro zgolj ime. Sliši se lepo kajne? No seveda se sliši lepo ko pa je prelepo da bi bilo res!
Predlog vsekakor podpiram! Sojenje samemu sebi ne bi nikoli smelo biti sprejemljivo! Vsaj v legalnem pogledu ne.
Se strinjam s predlogom.
Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da je to nepotreben organ, ki v večini primerov odloči tako, da gre v korist delodajalcu, četudi je več kot očitno izkazana kršitev na strani delodajalca. Člani komisije se več kot očitno med seboj poznajo in je en izmed njih tudi član iz kroga lastnega delodajalca. Ne morem si pomagati ne da bi namignil, da delajo po principu "roka, roko umije".
Žal ne morem najti dobre strani te organizacije, vsaj glede na način po katerem sedaj delajo. Kot prvo je, da dela ne opravijo v roku, ki jim je določen. Kot drugo se poslužujejo datiranja dokumentov za nazaj (pošto prejmeš več kot 1 mesec kasneje kot je bil sklep "napisan" (pa še ta je napisan prepozno). In po tem je določba, da če ti ne odgovorijo, da lahko sam vložiš tožbo. Neumnost! Zakaj torej je ta organ, če ti ne odgovori pravočasno, da po tem mimo njih lahko zakonito pošlješ že tožbo. Kaj bi bilo če bi pa komisija odločila v tvojo korist?
Namen komisije je, da ne zalagamo sodišč s kupom tožb. Občuutek pa dobiš, da je to le organ, ki te prepriča, da s tožbo na sodišču ne boš uspel in da naj se ne trudiš naprej. V zadnjem letu sem glede tega organa slišal in doživel toliko slabega, da lahko rečem, da ga je potrebno spremeniti ali pa celo ukiniti. Člani komisije pa ne smejo biti kršilci pravic delavcem, pa četudi so to iz drugih "nepristranskih" organov.
Če pa ima kdo na vladi kakšno vprašanje ali željo, da predstavim svoje primere in izkušnje s komisijo pa me lahko kontaktira.
Tudi jaz se strijam s predlogom in vašim komentarjem, ker imam enako izkušnjo kot vi.
Komisija je izdala sklep prepozno, na pošto pa ga je poslala šele čez 14-dni. Sklep sem prejela, ko je preteklo že skoraj dve tretjini roka za vložitev tožbe na molk organa, tožbo na sklep pa sem vložila po preteku tega roka.
Menim, da ima komisija navodilo, da se rokov pri izdaji aktov ne držijo oz. da jih namerno zamudijo iz razloga, ki ste ga že vi navedli, in sicer da stranka zamudi rok za vložitev tožbe.
Žalostno, da po enem letu ustavno sodišče še vedno ni odločilo o spornem 246. členu ZUJFa, da pa je ta komisija pripravila vzorec sklepa, kako se naša pritožba na prisilno upokojitev zavrne. A priori. Ne glede na to, kakšne bodo naše pritožbe. Predlagam, da namesto te komisije ustvarijo še eno računalniško "Ančko" ali kakorkoli se že imenujejo internetne svetovalke, ki ti bo zdrdrala sklep o zavrnitvi, mogoče bi jo dober računalničar lahko naučil tudi, da ti ga bo zapisala in poslala po pošti.
Razočarana sem nad našo pravno državo. Predno bo moja pritožba rešena, bom ostala brez vsega, saj ne bom imela sredstev za položnice, reveža pa rubežniki takoj najdejo.
Razmisliti bi morali o ZADRŽANJU ZAKONOV, ki so dani v ustavno presojo, vsaj toliko časa, da ustavno sodišče odloči. Kajti tudi naše ustavno sodišče na žalost ni več vredno svojega imena in mali človek res ne ve več, kam se lahko obrne po svojo pravico.