10. 4. 2012
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je bil pripravljen Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10 in 8/11, v nadaljevanju ZPPOGD), ki ga je sprejel Državni zbor RS na svoji seji dne 4. marca 2009. Zakon določa, da se v družbah, ki so v neposredni ali posredni večinski lasti Republike Slovenije oz. samoupravnih lokalnih skupnosti, osnovno plačilo za poslovodne osebe določi v razmerju s povprečno bruto plačo, izplačano v družbah v skupini ali v družbi, če ni skupine, v preteklem poslovnem letu. Pri določitvi višine osnovnega plačila pa je potrebno tudi upoštevati , da je le-ta določena tako, da spodbuja dolgoročno vzdržnost ter da je v skladu z dosežki in finančnim stanjem družbe.
Zakon ne ureja zgolj osnovnih plačil poslovodnih oseb, saj v 3. členu natančno določa kateri so še drugi prejemki, ki jih lahko poslovodna oseba prejema. Spremenljivi prejemek (variabilni del za delovno uspešnost) tako lahko znaša do 30 odstotkov izplačanih osnovnih plačil direktorja v poslovnem letu, ob tem, da se izplačilo 50 odstotkov spremenljivega prejemka odloži za dve leti. ZPPOGD določa tudi, kdaj je direktor upravičen do odpravnine ter njeno višino, ki lahko znaša največ šestkratnik osnovnega mesečnega plačila direktorja. V drugi alineji tretjega odstavka 4. člena je posebej določeno, da so vsi dodatki (npr. dodatek za delovno dobo) že vključeni v osnovno plačilo.
Skladno s 7. členom ZPPOGD so organi nadzora v družbah, ki so v večinski lasti Republike Slovenije oz. samoupravnih lokalnih skupnosti, dolžni takoj po sklenitvi, pogodbo o zaposlitvi posredovati na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ki je izvaja nadzor nad zakonom.
V vseh družbah, ne glede na to ali so zavezane upoštevati določila ZPPOGD ali ne, pa mora nadzorni svet upoštevati določbe Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, 65/09-UPB3, 33/11 in 91/11, v nadaljevanju ZGD-1), ki v prvem odstavku 270. člena določa, da mora nadzorni svet pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plača in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost - delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba v dobičku itd. -, odpravnina in drugi prejemki) poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe ter v skladu s politiko prejemkov iz 294. člena tega zakona. Če skupščina ne določi politike prejemkov članov organov vodenja, mora nadzorni svet pri določitvi prejemkov posameznega člana uprave slediti načelom iz sedmega odstavka 294. člena tega zakona. Ta načela so:
- politika prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev spodbuja dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavlja, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe
- celotne prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del. Variabilni del prejemkov mora biti odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril. Skupščina lahko določi najvišji znesek variabilnega dela prejemka;
- odpravnina se lahko izplača le v primeru predčasne prekinitve pogodbe. Odpravnina ne more biti izplačana, če je član uprave ali izvršni direktor odpoklican iz razlogov, določenih v prvi, drugi in tretji alineji drugega odstavka 268. člena tega zakona ali če član uprave ali izvršni direktor sam odpove pogodbo. Skupščina lahko določi najvišji znesek odpravnine.
V skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZGD-1 lahko nadzorni svet zahteva vrnitev že izplačane nagrade za poslovno uspešnost ali njeno sorazmeren del:
- če se pravnomočno ugotovi ničnost letnega poročila in se ničnostni razlogi nanašajo na postavke ali dejstva, ki so bile podlaga za določanje nagrade, ali
- na podlagi posebnega revizorjevega poročila, s katerim se ugotovi, da so bili napačno uporabljeni kriteriji za določitev nagrade ali da pri tem odločilni računovodski, finančni in drugi podatki ter kazalci niso bili pravilno ugotovljeni ali upoštevani.
Vrnitev že izplačane nagrade je v skladu s četrtim odstavkom 270. člena ZGD-1 mogoče zahtevati v roku treh let od dneva izplačila nagrade ali dela nagrade. Na podlagi šestega odstavka prejšnjega člena so člani nadzornega sveta, ki ne ravnajo v skladu s tretjim odstavkom tega člena, odškodninsko odgovorni po splošnih pravilih odškodninskega prava.
Glede zakonske urejenosti problematike določitve prejemke poslovodnim osebam bi še želeli sporočiti, da drugi odstavek 270. člena določa možnost nadzornemu svetu, da lahko zniža prejemke, če se po določitvi prejemkov poslabša poslovanje družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo.
Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in za zaposlovanje pa sicer določa Zakon o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/1996 s sprem.). Iz navedenega zakona med drugim izhaja, da opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov po tem zakonu davčni organ v skladu s posebnimi predpisi. Zakon o prispevkih za socialno varnost določa med drugim tudi kršitve tega zakona, ki so opredeljene kot prekršek - med njimi je tudi ta, da se sankcionira fizično osebo, pravno osebo in njeno odgovorno osebo, če ne obračuna ali ne plača v roku prispevkov za socialno varnost od osnove in na način, kot je določeno v zakonu, in če nepravilno obračuna in plača prispevke za socialno varnost. Poleg tega je Davčna uprava RS praviloma pristojna tudi za izterjave dolgov, ki jih imajo pravni subjekti do državnih organov in nosilcev javnih pooblastil.
Nenazadnje pa je treba dodati, da lahko delodajalec, ki opusti plačilo prispevkov za socialno varnost in s tem prikrajša delavca za katero od pravic iz socialnega zavarovanja, odgovarja tudi za kaznivo dejanje po 209. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/2004 – Uradno prečiščeno besedilo) - kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – če so izpolnjeni pogoji za obstoj tega kaznivega dejanja. Omenjeni člen Kazenskega zakonika namreč določa naslednje: Kdor vedoma ne ravna po predpisih s področja socialnega zavarovanja in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu gre ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
V zvezi s predlogom pobudnika o izplačilu plač vodstvenega kadra v primerih, ko delavci družbe ne prejmejo plačil ali nadomestil za opravljeno delo, pa bo ministrstvo opravilo presojo o primernosti navedenega predloga, ter po potrebi v okviru svojih pristojnosti predlagalo ustrezne spremembe.