Premestitev konoplje iz prepovedanih drog ter obdavčitev

Odziv Ministrstva za zdravje

Področje prepovedanih drog je v Republiki Sloveniji urejeno v skladu s konvencijami Organizacije združenih narodov, ki so zavezujoče za vse države članice, in z usmeritvami Evropske unije. Nadzor nad prepovedanimi drogami v Republiki Sloveniji, poleg Kazenskega zakonika, urejata naslednja področna predpisa: Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrI-A in 47/04 - ZdZPZ), Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/00, 8/01 – popr., 49/01, 78/02 53/04, 122/07, 102/09, 95/10 in 58/2011). Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljnjem besedilu: zakon) opredeljuje prepovedane droge kot rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi. 3. člen zakona razvršča prepovedane droge v tri skupine glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe in glede na uporabo v medicini. Razvrstitev prepovedanih drog je sprejela Vlada Republike Slovenije z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog (v nadaljnjem besedilu: uredba) leta 2000. Že ob sprejetju uredbe sta bila tetrahidrokanabinol (THC), z določenimi izomerami in stereokemičnimi variantami, in konoplja (Cannabis sativa L), razvrščena v skupino I. prepovedanih drog, v katero so razvrščene rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini. Zakon v 7. členu določa, da se proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz skupine I, v katero sodita konoplja (Cannabis sativa L) in tetrahidrokanabinol (THC), lahko opravlja le v znanstveno-raziskovalne in učne namene, na podlagi dovoljenja, ki ga izda minister za zdravje. Problematika uporabe prepovedanih drog med mladimi, vključno s konopljo, je že sedaj v Republiki Sloveniji, če jo primerjamo z drugimi državami, precej velika. Številne raziskave, med njimi tudi zadnja, "Mladina 2010" (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru), so pokazale, da se uporaba konoplje, zlasti med mladimi v Sloveniji povečuje. Omenjena raziskava primerja podatke s predhodno raziskavo, ki je bila z isto metodologijo izvedena leta 1985. Primerjava deleža mladih med 15 - 24 letom starosti, ki so poskusili konopljo v raziskavah "Mladina 1985" in "Mladina 2010" pokaže, da se je med mladimi (pri obeh spolih) na račun zmanjšanja deleža neuporabnikov (77% neuporabnikov leta 1985, 53,20% leta 2010) najbolj povečal delež tistih, ki so poskusili konopljo (leta 1985 je bilo teh 16,40% leta 2010 pa 34%). Prav tako sta se povečala deleža občasnih in rednih kadilcev konoplje. Mladi tako predstavljajo skupino, ki je najbolj izpostavljena različnim tveganjem, še posebej prepovedanim drogam. Z vidika javnega zdravja je povečanje deleža mladih, ki so poskusili konopljo ključni problem. Prav tako predstavlja problem število prekrškov v prometu, kot posledice uporabe prepovedanih drog. Prepovedane droge predstavljajo globalen problem, ki ga ni moč rešiti z legalizacijo oziroma dekriminalizacijo le v enem delu sveta (npr. v Republiki Sloveniji). Zato menimo, da popolna odprava vsakršnega nadzora nad konopljo ne bi privedla do učinkov, kot jih omenja pobudnik. Raziskave kažejo, da večja dostopnost do drog poveča njihovo uporabo s tem pa tudi negativne zdravstvene in socialne posledice. Poudariti pa je treba, da je Slovenija dekriminalizirala uporabo drog leta 1999 s sprejetjem že omenjenega Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Na podlagi 33. člena tega zakona se je de-iure dekriminalizirala posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. Glede navedb pobudnika, da konoplja sprošča ljudi, jih odvrača od kriminalnih dejanj, da ima milejše učinke kot alkohol in da bi da bi z obdavčitvijo (legalno prodajane) konoplje priteklo veliko denarja v državno blagajno, odgovarjamo sledeče: Številne raziskave v zadnjih letih dokazujejo negativne zdravstvene, psihološke ter učne posledice uporabe konoplje. Potrjen je vpliv konoplje na razvoj psihičnih obolenj, tveganje je še posebej povečano pri mladih; konoplja vpliva na razvoj kardiovaskularnih in respiratornih obolenj; lahko se razvije odvisnost od konoplje; in ne nazadnje, konoplja negativno vpliva na učni uspeh. Morebitna odprava nadzora nad konopljo bi povečala število uporabnikov te rastline in s tem vplivala na povečevanje omenjenih zdravstvenih tveganj. Za alkohol lahko potrdimo, da je zelo pomemben dejavnik pri zdravstvenih, socialnih in prometnih tveganjih. Številne države po svetu, med njimi tudi Slovenija, so zato že sprejele zakonodajo, ki na tak ali drugačen način omejujejo njegovo dostopnost in uporabo. Menimo, da z legalizacijo konoplje problema tveganega in škodljivega pitja ne bi omilili, soočali pa bi se z večjim obsegom problemov, ki jih za zdravje predstavlja uporaba konoplje.