V luči vsesplošnega varčevanja predlagam, da se vino ne šteje več med hrano (kar tudi ni), temveč med alkohol, in se ga tako tudi ustrezno obdavči s trošarino na alkohol (kot vse druge alkoholne pijače). Tako država dobi nekaj prepotrebnega denarja, pa še alkoholikom se malo pristriže peruti, ker bodo morali seči globlje v žep.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Po veljavni davčni zakonodaji je vino obdavčeno z 20 odstotnim davkom na dodano vrednost (za razliko od hrane, ki je obdavčena z 8,5 odstotki), trošarina pa je nič. Uvedba pozitivne trošarine na vino je mogoča s spremembo Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 97/10 -uradno prečiščeno besedilo). Z namenom, zagotoviti dodatne proračunske vire, Ministrstvo za finance že proučuje primernost uvedbe pozitivne trošarine na vino. Pri tem izhaja iz okvirov EU zakonodaje, ki takšno možnost dopušča, ne določa pa je kot obvezno ureditev. Večina držav članic EU, ki so tradicionalne proizvajalke vina (Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Grčija, Italija, Luksemburg, Nemčija, Madžarska, Malta, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Španija) ima za vino določeno ničelno stopnjo trošarine. V državah, ki so uvedle trošarino za vino različno od nič, se ta giblje v razponu od 3,55 evra/hl v Franciji, pa vse do 283 evrov/hl na Finskem. Primerjava med državami članicami EU kaže, da večina trošarine na vino ni uvedla. Trošarina, primerljiva s tisto v Franciji, bi prinesla relativno skromen finančni učinek. Najvišji poznan znesek (kot je na Finskem) pa ob povprečnih prodajnih cenah vina v Sloveniji, ki se gibljejo okoli 2,5 evra/liter, predstavlja že več kot 10 % dodatek k ceni. To bi pomembno vplivalo na višino maloprodajne cene in, po eni strani, na znižanje porabe, po drugi pa na znižanje konkurenčnosti slovenskih vinarjev v primerjavi s tujimi. Ob tem pripominjamo, da nekatere tuje študije, ki analizirajo možnost uvedbe ali povišanja trošarine na vino, ugotavljajo, da zmanjšanje porabe oziroma prodaje posledično ogrozi delovna mesta in s tem posredno pomembno vpliva na zmanjšanje prihodkov iz davkov na delo. Uvedba trošarine na vino, torej zvišanje zneska, navedenega v 43. členu Zakona o trošarinah je kompleksno vprašanje, zato bo Ministrstvo za finance pri pripravi morebitne spremembe zakona, poleg fiskalnega vidika, upoštevalo tudi vrsto drugih vidikov in ciljev, ki jih država zasleduje. Pri presojanju odločitve o uvedbi trošarine na vino bo upoštevalo tako vpliv na proračunske prihodke, zdravje in zdravstveno politiko, kot tudi na morebitne negativne posledice strukturnih sprememb v gospodarstvu in kmetijstvu, vpliva na lokalno pridelavo, ponudbo in konkurenčnost tega kmetijskega produkta ter težavnost nadzora oziroma zahtevnost administriranja sistema za zavezance in nadzorni organ.