3. 4. 2012
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Volitve so v sodobnem pojmovanju demokracije eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in nujni pogoj za demokratično oblikovanje najpomembnejših državnih organov, zlasti predstavniškega telesa. Najpomembnejša oblika neposredne demokracije je referendum, ki se je v praksi potrdil kot zelo pomemben institut v sklopu neposrednega izvrševanja ljudske oblasti, ki zagotavlja možnost in pravico državljanom, da se o posameznem vprašanju oziroma zakonu opredelijo tudi sami. Volitve oziroma referendum (v nadaljevanju: volitve) so izredno zapleten postopek, v katerem so različne faze med seboj časovno in organizacijsko ločene. Volitve so množično dejanje in s tem izredno zahteven organizacijski, tehnični in tudi finančni podvig. So namreč dejanje, ki od vseh političnih in sploh družbenih aktivnosti, k sodelovanju v najkrajšem času pritegne največje število državljanov. Tehnično izvedbo volitev omogoča organizacija volitev. Gre za izredno pomemben element volilnega sistema, saj slaba in neučinkovita organizacija ne omogoča ustreznega uresničevanja volilne pravice in lahko poraja dvom v zakonitost volitev. Poglavitno vlogo pri organizaciji volitev imajo volilni organi (volilne komisije in volilni odbori).
Neposredno na voliščih volitve vodijo volilni odbori, na katere se predlog (ki je sicer v tem delu nekonsistenten, saj najprej predlaga prostovoljno sodelovanje v volilnih odborih, nato pa meni, da bi to morala postati obveznost vsakega državljana), nanaša. Volilni odbori skrbijo za pripravo volišč, za pravilnost glasovanja, za to, da je omogočena svoboda in tajnost glasovanja, skrbijo za red in mir na volišču, ugotavljajo volilno pravico volivcev po volilnem imeniku, ugotavljajo izid volitev na volišču idr. Za člane volilnih odborov razumljivo velja, da ne morejo kandidirati na volitvah, ki jih vodijo.
Funkcija v volilnem organu je častna. Za opravljanje te funkcije člani volilnih organov ne prejemajo plačila za delo. V skladu z zakonom imajo člani volilnih organov zaradi dela v volilnem organu le pravico do ustreznega enkratnega nadomestila. Višino nadomestil oziroma povračil stroškov članov volilnih organov, tajnikov in drugih oseb, ki opravljajo dolžnosti pri volitvah, določi Državna volilna komisija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance. Navedena ureditev je primerljiva z ureditvami drugih evropskih držav. Nadalje je potrebno omeniti, da so sicer člani volilnih odborov uradne osebe pod neposredno kazensko odgovornostjo, kar določa Kazenski zakonik v svojem sedemnajstem poglavju »Kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve« (npr. Kršitev volilne pravice, Ponareditev volilnih izidov, ...).
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ki je med drugim pristojno za pripravo in tolmačenje Zakona o volitvah v državni zbor, Zakona o volitvah predsednika republike in Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, podpira predloge, ki stremijo k zmanjšanju stroškov volitev in referendumov. Strinjamo se, da je stroške treba čim bolj racionalizirati, vendar ne na predlagani način, da se pravica do enkratnega nadomestila zamenja s pravico do obrokov hrane. Menimo, da obravnavani predlog bistveno ne pripomore k zmanjšanju stroškov volitev in ga ne podpiramo.
Ob tem dodajamo, da se vsi državni organi, ki imajo pristojnosti na področju izvedbe volitev, zavedajo trenutnega finančnega stanja državnega proračuna. Za namene varčevanja je zato Državna volilna komisija že skrčila sredstva za izvedbo zadnjega referenduma o družinskem zakoniku. Znižala je nadomestila članom okrajnih volilnih komisij, komisij volilnih enot, tajnikom ter drugim, ki so opravljali dolžnosti v zvezi z referendumom (informatiki in računovodje). Znižali so tudi nadomestilo, ki pripada predsedniku in namestniku predsednika Državne volilne komisije ter njenim članom. Na ta način je bilo privarčevanih skoraj 100.000 evrov.