Predlog uvedbe direktne demokracije

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Neposredne oblike demokracije imajo vzor v zgodnjem obdobju delovanja antičnih držav. Te oblike so po svoji naravi zelo specifične in imajo z današnjim malo skupnega. V tistem obdobju namreč pri prakticiranju neposredne demokracije ni bilo trdnih pravil, kakršna so se uveljavila skozi stoletja sodobne zahodne civilizacije, hkrati pa je šlo za po teritoriju in številu prebivalcev večinoma majhne mestne državice, neprimerljive z današnjimi. Po zgodnjih oblikah demokracije in prvih poskusih zloma absolutne oblasti monarhov z veliko listino svoboščin (Magna Charta Libertatum) se je od 15. stoletja dalje uveljavila doktrina o delitvi oblasti na izvršno, zakonodajno in sodno, ki naj bi dolgoročno in trajno skozi načelo zavor in ravnotežja preprečevala zlorabo oblasti.

Sodobne oblike demokracije so predstavniške, praviloma pa imajo prebivalci z ustavo zagotovljene tudi instrumente neposredne demokracije. Neposredne oblike demokracije so v sodobnih demokracijah eden od načinov uresničevanja pravice prebivalcev za sodelovanje pri upravljanju javnih zadev in hkrati kot orodje zaščite prebivalcev pred zlorabo oblasti. Zaradi narave neposrednega odločanja (ljudsko glasovanje, odločanje zgolj 'za' in 'proti'), ki se odvija v obliki referenduma, ta način ni uporabljiv za navadno vsakodnevno odločanje, ki se dogaja v številnih državnih organih. Zato se neposredna demokracija v nobeni državi ni v polnosti uveljavila. Slovenska ustava v 44. členu določa, da prebivalci sodelujejo pri upravljanju javnih zadev bodisi neposredno bodisi preko izvoljenih predstavnikov. Neposredni obliki demokracije v slovenskem pravnem redu sta referendum in ljudska iniciativa, deloma pa tudi pravica do peticije in na lokalni ravni zbor občanov. Referendumov imamo več vrst: splošnega in lokalnega, predhodnega in naknadnega ter zavezujočega (obligatornega) in fakultativnega. Posebna oblika je ustavno revizijski referendum, kjer se odloča o spremembah ustave.

Neposredne oblike demokracije v Sloveniji niso redko v uporabi. Prej nasprotno, strokovnjaki ugotavljajo, da prihaja celo do uporabe referenduma kot orodja političnega boja in do referendumov, katerih vsebina ni primerna za odločanje na tak način. Tudi na občinski ravni imamo primerno izkušnjo z referendumi, najpogosteje o občinskih prostorskih aktih. Tako kot v Sloveniji tudi drugod v razvitih demokracijah neposredne oblike demokracije niso nadomestek za predstavniško demokracijo, pač pa njegovo dopolnilo. Zato bi uvedba splošnega sistema neposredne demokracije v ničemer ne prispevala k – kot pravi pobudnik – ideološkemu poenotenju Slovenije, saj izvoljeni predstavniki oblasti zgolj odsevajo volilno telo. Organizacijska načela pri velikih organizacijah, kakršna je tudi država, preprosto zahtevajo oblikovanje predstavniških organov, ki so zadosti majhni, da se lahko sestajajo redno in s sprejemljivimi stroški ter hitro sprejemajo odločitve.