Predlagamo prepoved višjih marž za izdelke slovenskega izvora proti izdelkom tujega izvora enakih kategorij. Izdelki slovenskega izvora naj imajo nižje ali vsaj enake marže.
To je mišljeno za trgovine. Vsak trgovec na prodan izdelek dobi neko maržo (zaslužek).
Ni pravično, da slovensko gospodarstvo financira tujo gospodarstvo.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
V zvezi s predlogom menimo, da je potrebno upoštevati dejstvo, da se cene v tržnem gospodarstvu oblikujejo prosto in da bi določanje višine marže pomenilo reguliranje prodajnih cen s strani države, kar je dopustno samo v izjemnih primerih skladno z Zakonom o kontroli cen. Zato iz razlogov, ki jih navajamo v nadaljevanju, ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Določanje marž ali razlike med nabavno in prodajno ceno temelji na stroškovnih in tržnih dejavnikih ter poslovnih ciljih trgovcev. Marža namreč odraža poslovno strategijo trgovske družbe, cena in s tem tudi marža predstavljata enega izmed osnovnih tržnih mehanizmov prilagajanja subjektov na trgu povpraševanju in konkurenci na trgu, torej predstavljata eno od orodij tržnega boja in vzpostavljanja konkurenčnih prednosti. Prav tako bi v globalnem gospodarstvu težko primerjali marže pri izdelkih slovenskega izvora z izdelki tujega izvora, saj bi razkritje marž trgovcev predstavljalo nedopustno poseganje države v poslovno skrivnost trgovca in njegovo svobodno podjetniško pobudo. Težko bi tudi izenačili marže trgovcev, glede na to, da imajo na trgu različne stroške, ki jih pokrivajo z maržo (materialni stroški, stroški delovne sile, amortizacijo, prevoze, itd.), kakor je različen tudi njihov položaj na trgu (npr. multinacionalke, mali trgovci). Administrativno določanje marž bi hkrati pomenilo kršitev pravil varstva konkurence in praviloma vodilo v višje cene za končnega potrošnika, kot bi jih zagotovil tržni mehanizem. Glede na obrazloženo menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Citiram odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
"V zvezi s predlogom menimo, da je potrebno upoštevati dejstvo, da se cene v tržnem gospodarstvu oblikujejo prosto in da bi določanje višine marže pomenilo reguliranje prodajnih cen s strani države, kar je dopustno samo v izjemnih primerih skladno z Zakonom o kontroli cen. Zato iz razlogov, ki jih navajamo v nadaljevanju, ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo."
A res? Torej, če se država vmeša v gospodarstvo oz. regulacijo cen, je to hud poseg v konkurenčnost, zasebnost, itd itd itd. Ok, razumem. Kako pa potem komentirate poseg države v raznorazne dokapitalizacije v podjetja s slabimi poslovnimi rezultati in v banke s katastrofalno politiko posojanja? A to pa potem ni poseg v konkurenčnost in zasebnost?
uspeh preloga pa je močno povezan s tem, kar je napisal Mr.G.
kar pomeni avtomatsko padec predloga.
vsaka država ima na določenih področjih najrazličnejše mehanizme za zaščito domačega gospodarstva in ne vidim nobenih problemov v tem, da bi uvedli tudi takega.
Men se zdi predlog nesmiselen. Edina smiselna rešitev bi bila da bi bil % marže na vsakem izdelku obvezno napisan (tudi v absolutnem znesku). Sej za druzga niti ni treba; samo za hrano bi pa blo dobr to. Potem pa naj se potrošniki svobodno odločajo.
Kontrolirane marže se ne skladajo z ustavno svobodo gospodarske pobude. Slabost predloga je tudi v tem, da spregleda, da trgovci izgubijo interes za promocijo produktov z nizkimi maržami.
Isti cilj bi dosegali, če bi ukinili "subvencije za transport". Višina cestnin je plod lobiranja trgovcev, namesto da bi odražala škodo, ki jo teža vozila povzroča na cestišču. Za osebna in dostavna vozila se plačuje veliko preveč, za najtežje vlačilce pa veliko premalo.
Slovenski kmet sponzorira transport uvožene zelenjave. Zakaj že? Aja, živeli trgovci, smrt kmetom :-(
Pozdravljeni,
Trgovci so pač trgovci in marža je njihov edini zaslužek.
Marža je ponavadi 100% višja, kot ima ceno izdelek, ko je narejen - preden gre v prodajo.
Kdo dobi naš denar?
20% je davek države in to je to in tajo bo in pika , konec !! Jasno??
Al pa 8%, za nekatere stvari.
Približno 30% dobi proizvajalec izdelka.
Vse ostalo je zaslužek trgovca. Zdej boste rekli 50%.
Ne, v temu primeru, ki sem vam ga napisal je to 70% od proizvajalčeve cene.
In trgovec ni nor, da se bo odrekel takemu zaslužku.
In tu vlada ne more nič.
Se strinjam s tem ter omogocimo delo nasim ljudem.