Uvedba davčnih blagajn

Odziv Ministrstva za finance

Davčni organi povsod po svetu, tudi v Sloveniji, odkrivajo, da nekateri davčni zavezanci uporabljajo registrske blagajne, ki omogočajo naknadno brisanje prometa in tako posledično napačno izkazujejo svoje prihodke. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropska komisija poskušata skupaj z državami članicami poiskati ustrezne rešitve in dobre prakse zoper tovrstne davčne utaje.

Nekatere države priporočajo uvedbo davčnih blagajn, ki otežujejo naknadno prirejanje prometa davčnih zavezancev. Druge države zastopajo stališče, da morajo davčni zavezanci že ob obstoječih predpisih priskrbeti za varno in celovito evidentiranje podatkov o prometu in stroko obravnavajo kršitelje, ki tega ne zagotavljajo, kakor tudi proizvajalce in prodajalce opreme, ki omogoča naknadno brisanje podatkov. Te države zastopajo tudi stališče, da ni javno objavljenih strokovnih študij, ki bi dokazovale, da imajo davčne blagajne merljive pozitivne učinke pri pobiranju davkov, saj se tehnologije spreminjajo in tudi pri davčnih blagajnah, ki so pred časom veljale za varno rešitev, odkrivajo zlorabe. OECD bo predvidoma letos predstavil priporočila in dobre prakse za izboljšanje stanja na tem področju.

Kljub temu, da v EU ni enotnih stališč o davčnih blagajnah, enajst držav članic uporabo davčnih blagajn predpisuje (Bolgarija, Ciper, Grčija, Italija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Švedska, Belgija pa se pripravlja na uvedbo davčnih blagajn za gostinstvo), druge članice pa, podobno kot pri nas, predpisujejo temeljna načela poslovanja, po katerih morajo biti vsi poslovni dogodki pravilno evidentirani, pri tem pa ne predpisuje tehnologije, ki jo davčni zavezanec uporablja.