Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba davčnih blagajn

3078 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Predlagam, da se čimprej uvedejo davčne blagajne, tukaj bi se našlo še kar nekaj denarja za finančno blagajno, ne vem zakaj se s tem čaka? V drugih državah imajo to urejeno in ne bi bilo več goljufij, zatajitev davkov.

14 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P poly 6 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 3. 2012

Odziv Ministrstva za finance

Davčni organi povsod po svetu, tudi v Sloveniji, odkrivajo, da nekateri davčni zavezanci uporabljajo registrske blagajne, ki omogočajo naknadno brisanje prometa in tako posledično napačno izkazujejo svoje prihodke. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropska komisija poskušata skupaj z državami članicami poiskati ustrezne rešitve in dobre prakse zoper tovrstne davčne utaje.

Nekatere države priporočajo uvedbo davčnih blagajn, ki otežujejo naknadno prirejanje prometa davčnih zavezancev. Druge države zastopajo stališče, da morajo davčni zavezanci že ob obstoječih predpisih priskrbeti za varno in celovito evidentiranje podatkov o prometu in stroko obravnavajo kršitelje, ki tega ne zagotavljajo, kakor tudi proizvajalce in prodajalce opreme, ki omogoča naknadno brisanje podatkov. Te države zastopajo tudi stališče, da ni javno objavljenih strokovnih študij, ki bi dokazovale, da imajo davčne blagajne merljive pozitivne učinke pri pobiranju davkov, saj se tehnologije spreminjajo in tudi pri davčnih blagajnah, ki so pred časom veljale za varno rešitev, odkrivajo zlorabe. OECD bo predvidoma letos predstavil priporočila in dobre prakse za izboljšanje stanja na tem področju.

Kljub temu, da v EU ni enotnih stališč o davčnih blagajnah, enajst držav članic uporabo davčnih blagajn predpisuje (Bolgarija, Ciper, Grčija, Italija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Švedska, Belgija pa se pripravlja na uvedbo davčnih blagajn za gostinstvo), druge članice pa, podobno kot pri nas, predpisujejo temeljna načela poslovanja, po katerih morajo biti vsi poslovni dogodki pravilno evidentirani, pri tem pa ne predpisuje tehnologije, ki jo davčni zavezanec uporablja.

Priloge:

Komentarji




  • p poseidon

    Glede na to da je gospodarstvo že tako na zadnjih izdihljajih podpiram uvedbo davčnih blagajn , vendar za vse sp-je in vse ostale take in drugačne firme ! Ker pa bo to praktično nemogoče uvesti za vse na pošten in enakopraven način bi priporočal uvedbo pavšalnega davka za vse ! To bi v vsakem primeru odpravilo ogromno papirologije ! Za vzgled si lahko vzamemo sosednjo Austrijo !

  • A AnkicaR

    Sem strogo proti uvedbi davčnih blagajn. To je samo potuha in demagogija DURS. Bodimo no realni. Kdor danes ne izdaja računa ga tudi v priemru davčnih blagajn ne bo. V tovjem vaškem bifeju bo slika ista, 10% tujcem bo odtipkal na davno blagajno, vsem vam domačinom pa ne bo izdal računa, kaj bo tu rešila davčna blagajna. Odvetniki, privatni zobarji...zidarji, pelskarji, vodovodarji.....bodo imeli blagajne, kaj jim bodo računov niso nikoli izdajali in jih zaradi davčnih blagajn tudi ne bodo.

    Rešitev: pavšalna obdavčitev in ukinitev vodenja vseh knjig, poenostvitev poslvoanja, zmanjšanje stroškov poslovanja, manj inšpekcoij, manjši stroški za državne organe, manj potrebnih zaposlenih v državni upravi. To je odgovor, ki bo priensel več denarja v davno blagajno kot pa ta neumnost z davčnimi blagajnami, to je samo meglenje stanja.

  • H Honor

    Davčne blagajne so nujnost. Poglejmo - delavec v zasebnem ali javnem sektorju je 100% obdavčen, saj je znana bruto plača ter posledično vse dajatve na ta znesek. Ne more ničesar skriti. Vse ostale finance so v pristojnosti delodajalca, ki lahko dela po svoji volji in davka na dobiček ponavadi ne plača oz. ga sploh ni.

     

    Več časa spremljam dva gostinca. Velika večina gostov so domačini in glej ga zlomka. Oba imata letnega prometa, prometa prosim, za tri moje uboge plače in vse to dosledno pokrito z računi in ostalimi papirji. Večkrat sem ob zaprtju lokala zaznal, da je bilo preko tri tisoč prometa ob petkih ali sobotah. Seveda se pa ne spomnim, da bi mi bil kdaj izdan račun za plačano rundo pijače, kavo itd. Gostom, ki niso domačini in pomenijo po oceni le do 10% prometa, pa oba dosledno izdajata račune. In še te račune kasneje "popravita" kot sem zvedel od občasno zaposlenih. Kaj mi pomaga, če zahtevam račun, saj ga bo kasneje storniral, na inšpekcije pa tudi ne bom hodil z vsakim računom.

     

    Kontrole seveda ni. Enkrat ali dvakrat letno iz medijev zvemo, da je bilo nekje v Sloveniji v nekaj dneh kontroliranih nekaj lokalov glede izdajanja računov in to obešajo na velik zvon, to pa je tudi vse. Mislim, da so pri gostincih davčne blagajne nujno potrebne, sicer je bolje, da gostince kar pustimo, da delajo kar hočejo brez registrirane obrti oz. brez vsakakršnih pravil. Davke naj plačujejo pa le bedaki.

     

  • s secufin

    Predlagatelju se je verjetno sfuzlalo. Kje pa imajo davčne blagajne? Mogoče v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Madžarskem....?

     

    Ko (in če sploh) bo Slovenija resna država mogoče. Dokler pa naši politiki in odgovorni na vseh mogočih ministrstvih ne delajo drugega kot mešajo "iztrebke" pa davčne blagajne niso potrebne.

     

    Če pa že, pa naj jih plača država! Drugače pa uvedba davčnih blagajn pomeni samo dober posel za tistega, ki bo davčne blagajne uvažal, saj bo imel monopol (razpis) in ima tako prodanih že nekaj 10.000 blagajn.

     

    Sramota za Slovenijo!

  • s sandi černec

    Tudi sam sem proti uvedbi davčnih blagajn in prepričan sem, da to ni prava rešitev. Pristojne inštitucije imajo že sedaj možnost kontrole uporabnikov oz. zavezancev. Ali je Vam logično, da npr. nek gostinec prijavi cca. 15.000 eur letnega prometa? Od tega je cca.40-50% za materijal. Pomeni, da ostane cca 8.000 EUR. Lokali so odpri ponavadi od 7 - 22 ure, to znese cca. 500 delovnih ur (2 delavca) x 4,00 eur je to letno recimo 24.000 eur + 8.000 eur od polovice prometa = 32.000 eur?Kje pa so še ostali stroški (prispevki, obratovalni stroški, morebitne najemnine itd) in že tu je jasno, da se preseže letni prijavljen znesek 15.000 eur!!!Hitro lahko predvidevamo, da bi bilo potrebno v tem primeru najmanj 40.000 eur prometa. Pa poglejte na ajpesu javne izkaze in bilance!!

    Pa še drugo??

    Kaj pa nam pomaga davčna blagajna, če nekdo ne bo zavedel prometa oz. blokiral prodajo, to se lahko dogaja predvsem, kadar so kupci znani (stalni gosti lokalov, frizrskih salonov ipd.) in to pomeni, da če bi hoteli imet kontrolo nad tem, bi moral pri vsaki blaganji nekdo, ki bi kontroliral ali je bil prodaja ali storitev zavedena preko blagajne, ali je bilo plačilo "na roko"!!. Mislim, da tudi kupec dolžan vzet račun, koliko pa je te kontrole pristojnih??To pomeni, da bi moral tudi pri vsakih vratih stat nekdo in to kontrolirat. Osebno menin, da je najboljša rešitev pavšal. Ni najbolj poštena do vseh, je pa najbolj optimalna rešitev. Izračunal bi se nek pavšal glede na velikost objekta, lokacije, število zaposlenih itd.

    S tem bi zmanjšali sedaj potrebno birokracijo in malo morje evidenc, privarčevali bi stroške zavezancem in državi (ni potrebe po toliko inšpektorjih).

     

  • T Teodor Goznikar

    Sam sem proti uvedbi davčnih blagajn... Predlagam pa pavšale predvsem za gostince...

    • Ikona uporabnika bortchy bortchy
      Komentar je izbrisal moderator.
      Razlog: neprimerna vsebina