18. 1. 2012
Odziv Ministrstva za javno upravo
Pravice poslancev med in po prenehanju mandata ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, 48/92, 15/94, 19/94, 15/03, 123/04, 90/05, 112/05 -upb2). Med drugim je v zakonu določeno:
37. člen
Poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.
38. člen
Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata.
Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih ali po tem zakonu, vendar najdlje še za eno leto.
Čas iz prejšnjih dveh odstavkov se šteje poslancu, ki mu je prenehal mandat, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju. Če ima v tem času pravico do letnega dopusta, mu pripada tudi regres za letni dopust, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.
Do nadomestila po prenehanju funkcije torej ni upravičen poslanec, ki mu je prenehal mandat in ki izpolni pogoje za upokojitev po splošnih predpisih, ostali poslanci pa le pod pogojem, da se iz objektivnih razlogov ne morejo takoj vrniti k prejšnjemu delodajalcu oziroma ne morejo skleniti delovno razmerje za delovno mesto, ki ustreza njegovi stopnji izobrazbe za določeno vrsto poklica.
Prav tako zakonodaja ureja višino nadomestila, in sicer bivšemu poslancu pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo. Pojasnjujemo še, da o priznanju pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije poslanca odloča Državni zbor.
Glede na težko javno finančno situacijo, je Vlada RS prvič že v letu 2009 v okviru varčevalnih ukrepov predlagala Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (Uradni list RS, št. 20/09 in 13/10), ki ga je sprejel Državni zbor, in ki določa, da začasno znižanje plač velja tudi za prejemnike nadomestil po prenehanju funkcije. Z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Uradni list RS, št. 110/11) je nadalje v 7. členu določeno, da se za omejitev učinkov finančne krize od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 določi znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače posameznega funkcionarja. Ne glede na določbe predpisov, ki določajo višino nadomestila funkcionarju po prenehanju funkcije, se plača funkcionarja, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, upošteva kot osnova za določitev višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije. Na enak način se določijo tudi plače osebam, ki status funkcionarja pridobijo po uveljavitvi tega zakona. Dogovor socialnih partnerjev in parlamentarnih strank, sklenjen 22. 12. 2011 ob obravnavi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 je bil, da se bodo v roku veljavnosti tega zakona, torej do 30. 6. 2012, pripravili ter v socialnem dialogu uskladili potrebne reforme in spremembe skupaj s celotnim paketom varčevalnih ukrepov.
Opozarjamo še, da je resorno ministrstvo v letu 2011 pripravilo nov predlog Zakona o funkcionarjih, ki bi drugače in zelo natančno ter upoštevaje javno finančne možnosti države, uredil tudi pravice vseh funkcionarjev po prenehanju mandata, vendar zakon še ni predložen v zakonodajni postopek.