Odmera kazni za prometne prekrške na podlagi dohodkov in premoženja

Odziv Ministrstva za promet Ideja, da bi se kazni pravično plačevale glede na dohodke, nam ni tuja. Namreč, enotne kazni povzročajo formalno enakost pred zakonom, ne pa tudi dejansko. A ugotavljanje premoženjskega stanja pri vsakem posamezniku ob izrekanju kazni ni preprost postopek. Posega tudi na področje financ in davkov, potrebna je vzpostavitev računalniške podpore... Gre za sistematično vprašanje in je načeloma v pristojnosti Ministrstva za pravosodje, zato smo jih zaprosili, da se do tega vprašanja opredelijo. Ministrstvo za pravosodje je glede na postavljen predlog podalo naslednje stališče: »Strinjamo se z navedbo v dopisu, da je na podlagi 26. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 - ZIKS-1C in 128/09, v nadaljevanju: Zakon o prekrških) izrekanje glob v razponu možno le v primeru izdaje odločbe o prekršku ali sodbe o prekršku, ne pa v primeru izdaje plačilnega naloga, vendar pa je treba najprej izpostaviti namen in pomen plačilnega naloga v hitrem postopku o prekršku. Plačilni nalog je namenjen sankcioniranju kršiteljev »na kraju samem«, zato bi morale biti globe za prekrške, ki jih pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa osebno zaznajo ali ugotovijo s pomočjo tehničnih sredstev ali naprav, predpisane v ustreznih zneskih v predpisih, ki določajo prekrške (upoštevaje različen socialno ekonomski položaj kršiteljev). Postopek z izdajo plačilnega naloga naj bi bil hiter, zato je kršitelju omogočeno plačilo polovičnega zneska globe še v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, če ne vloži zahteve za sodno varstvo. Ravno možnost plačila polovičnega zneska globe je eden od možnih načinov upoštevanja dejstva, da imajo nekateri kršitelji nizke dohodke. Na podlagi drugega odstavka 57. člena Zakona o prekrških pa ima kršitelj tudi možnost plačati globo na obroke, na to pravico pa je izrecno opozorjen v plačilnem nalogu. Z dosedanjimi spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških se je skoraj izgubila razlika med plačilnim nalogom in odločbo o prekršku, z uvedbo možnosti, da bi se pri plačilnem nalogu upoštevali ekonomsko socialni kriteriji pa bi bila ta razlika še manjša. Če bi v postopku z izdajo plačilnega naloga upoštevali kriterije iz tretjega odstavka 26. člena Zakona o prekrških za odmero globe: storilčevo premoženjsko stanje, višino njegove plače, njegove druge dohodke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti, bi s tem otežili delo prekrškovnih organov, saj bi morali pridobiti navedene podatke »na kraju storitve prekrška«. Ministrstvo za pravosodje meni, da je implementacija izrekanja glob na podlagi ekonomsko socialnih kriterijev v postopku z izdajo plačilnega naloga vprašljiva z vidika učinkovitosti in hitrosti tega postopka, ne glede na navedeno, pa bo Vaš predlog obravnavala tudi delovna skupina, ki je ustanovljena za pripravo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških na eni izmed svojih sej."