Ureditev pravičnih pogojev za priznavanje bolniške odsotnosti
Spoštovani,
na Vlado Republike Slovenije naslavljam pobudo za ponovno proučitev in spremembo pogojev za priznavanje začasne nezmožnosti za delo oziroma bolniške odsotnosti.
Z zaostrovanjem pogojev in postopkov odločanja se vse več ljudi z dokazljivimi zdravstvenimi težavami znajde v položaju, ko jim je bolniška odsotnost zavrnjena kljub specialističnim izvidom, potrjenim diagnozam, bolečinam in priporočilom za nadaljnje zdravljenje ali rehabilitacijo.
Razumem potrebo po preprečevanju neupravičenih bolniških odsotnosti, vendar preprečevanje zlorab ne sme pomeniti omejevanja pravic ljudi, ki so dejansko bolni.
Finančnih primanjkljajev zdravstvene blagajne ne smemo reševati na račun zdravja, dostojanstva in socialne varnosti bolnih ljudi.
Posebej problematično je, da se od zaposlenih pričakuje vrnitev na delo, čeprav njihovo zdravljenje ali rehabilitacija še nista zaključena. Dolge čakalne dobe za specialistične preglede in fizioterapijo dodatno otežujejo položaj. Posameznik ne more vplivati na čakalne dobe, prav tako pa čakanje na rehabilitacijo ne pomeni, da je ozdravel ali ponovno sposoben za delo.
Nesprejemljivo je, da človek zaradi organizacijskih in finančnih težav zdravstvenega sistema nosi posledice v obliki zavrnjene bolniške odsotnosti in tveganja za dodatno poslabšanje zdravstvenega stanja.
Pri odločanju bi morali biti ključni dejansko zdravstveno stanje posameznika, specialistični izvidi, funkcionalne omejitve, priporočila za zdravljenje ter konkretne obremenitve na delovnem mestu, ne pa zgolj administrativna merila.
Ustavna izhodišča
Opozarjam na naslednje določbe Ustave Republike Slovenije:
2. člen – Slovenija je pravna in socialna država.
14. člen – enakost pred zakonom.
22. člen – enako varstvo pravic.
34. člen – pravica do osebnega dostojanstva in varnosti.
35. člen – varstvo telesne in duševne celovitosti.
50. člen – pravica do socialne varnosti.
51. člen – pravica do zdravstvenega varstva.
Predlagam, da Vlada Republike Slovenije:
1. Ponovno prouči zaostrene pogoje za priznavanje bolniške odsotnosti in zagotovi pravičnejšo ureditev.
2. Zagotovi, da se specialistični izvidi, diagnoze in priporočila za zdravljenje pri odločanju dejansko upoštevajo.
3. Uvede dosledno individualno presojo delovne zmožnosti glede na zdravstveno stanje in naravo dela.
4. Upošteva dolge čakalne dobe in omogoči ustrezno podaljšanje bolniške odsotnosti, kadar zdravstveno stanje to utemeljuje.
5. Zagotovi postopno vračanje na delo in učinkovitejšo možnost delne bolniške odsotnosti.
6. Zagotovi jasne obrazložitve zavrnitev ter hitrejše in učinkovitejše odločanje o pritožbah.
7. Preveri, ali se z zaostrovanjem pogojev finančno breme zdravstvene blagajne neupravičeno prelaga na dejansko bolne zavarovance.
Zaključek
Bolniška odsotnost ni privilegij, temveč pravica in oblika socialne varnosti v času bolezni ali poškodbe.
Država ne sme varčevati tako, da bolnega človeka pošlje nazaj na delovno mesto, na katerem si lahko še dodatno poslabša zdravstveno stanje. Če zdravstveni sistem zaradi dolgih čakalnih dob ne more zagotoviti pravočasnega zdravljenja, mora posamezniku zagotoviti ustrezno socialno varnost v času čakanja.
Čakalna doba ne pomeni ozdravitve. Zavrnitev bolniške odsotnosti ne pomeni delovne zmožnosti. Specialistični izvidi in zdravstvene težave morajo imeti pri odločanju dejansko težo.
Zato Vlado Republike Slovenije pozivam, da ponovno prouči veljavno ureditev in zagotovi spremembe, ki bodo zaščitile ljudi, ki so zaradi bolezni začasno nezmožni za delo.
Zdravje ljudi mora biti pomembnejše od administrativnih omejitev in finančnega varčevanja.