Vzpostavitev javnega registra serijskih neplačnikov z vključitvijo osebne odgovornosti direktorjev in lastnikov za zaščito poštenih podjetnikov ter potrošnikov
Opis problema
V slovenskem poslovnem in življenjskem okolju se pošteni podjetniki, obrtniki, najemodajalci in potrošniki prepogosto soočajo s problemom serijskih neplačnikov. Gre za posameznike in podjetja, ki sistematično sklepajo posle, naročajo blago, storitve ali najemajo nepremičnine, pri čemer že vnaprej nimajo namena ali sredstev za poravnavo obveznosti.
Obstoječi pravni sistem in izvršilni postopki so v takšnih primerih neučinkoviti iz več ključnih razlogov:
1. Zloraba statusa pravne osebe (slamnati d.o.o.): Nezvesti in nelojalni poslovneži namerno pripeljejo podjetje v stečaj ali ga pustijo z blokiranimi računi in goro neplačanih dolgov, nato pa preprosto ustanovijo novo podjetje (preko sorodnikov ali slamnatih oseb) in nadaljujejo z enakimi praksami, medtem ko prejšnji upniki ostanejo praznih rok.
2. Informacijska asimetrija na trgu: Mala podjetja, obrtniki in fizične osebe nimajo enostavnega, brezplačnega in zanesljivega vpogleda v to, ali ima njihov novi poslovni partner ali najemnik za seboj že vrsto pravnomočno neplačanih obveznosti pri drugih upnikih.
3. Preobremenjenost sodišč: Dolgotrajni izvršilni postopki in sodne tožbe dajejo neplačnikom zavetje in čas, da premoženje pravočasno umaknejo na varno.
Predlog rešitve
Vladi Republike Slovenije predlagam sprejetje zakonodajnih sprememb in vzpostavitev celovitega mehanizma za boj proti serijskemu neplačništvu, ki temelji na naslednjih štirih stebrih:
1. Vzpostavitev javnega registra serijskih neplačnikov
Vzpostavi se enotna, javno dostopna in pregledna digitalna evidenca (register) pravnih in fizičnih oseb, ki sistematično ne poravnavajo svojih obveznosti.
Kriterij za vpis (kumulativno pravilo): V register se vpiše subjekt, pri katerem se v pravnomočnih izvršilnih postopkih ali neuspelih davčnih/finančnih izterjavah nabere najmanj 3 ali 5 neporavnanih terjatev različnih upnikov (nevezano na časovno obdobje), katerih skupni znesek presega določen prag (npr. 2.000 EUR).
Obseg podatkov: Objavijo se osnovni podatki o dolžniku (naziv podjetja, davčna številka, pri fizičnih osebah ime in letnica rojstva/občina) ter statistika dolga (število različnih oškodovanih upnikov in skupni znesek neplačanih obveznosti).
2. Razširitev odgovornosti na direktorje in ustanovitelje ("prebijanje pravnega zidu")
Da bi preprečili prakso ustanavljanja vedno novih podjetij po propadu prejšnjih, se v register neplačnikov obvezno vpišejo tudi imena direktorjev, zakonite zastopnike in solastnike (z večinskim deležem) tistih podjetij, ki so končala v izbrisu ali stečaju z neporavnanimi obveznostmi do več upnikov.
Osebe, ki so vodile več kot eno podjetje z neuspešno izterjanimi dolgovi, se začasno zaznamujejo v poslovnem registru.
3. Omejitve in pogoji za poslovanje vpisanih subjektov
Subjekti in odgovorne osebe, vpisane v javni register serijskih neplačnikov, ne morejo ustanavljati novih gospodarskih družb, prevzemati funkcij direktorja ali pridobivati javnih sredstev, subvencij in naročil, dokler v celoti ne poravnajo svojih zapadlih obveznosti do upnikov.
Pred sklenitvijo pogodbe ali večjega posla bi lahko vsak državljan ali podjetnik preko davčne številke preveril status poslovnega partnerja v registru in se zavaroval pred tveganjem.
4. Primerjava z že obstoječimi rešitvami (FURS)
Država že uspešno vodi javni seznam davčnih neplačnikov, kar dokazuje, da je javna objava podatkov o dolžnikih ustavno dopustna in sorazmerna, kadar gre za zaščito javnega interesa, varnosti trga in poštenih udeležencev v gospodarskem prometu. Ta standard je nujno razširiti tudi na varstvo civilnih in medpodjetniških terjatev.
Pričakovani učinki predloga
Učinkovita preventiva na trgu: Pošteni podjetniki, obrtniki, najemodajalci in dobavitelji bodo lahko pred sklenitvijo posla preverili zanesljivost stranke in se pravočasno zaščitili pred goljufivimi neplačniki.
Konec prakse "kolektivizacije izgube in privatizacije dobička": Direktorji in lastniki ne bodo mogli več nekaznovano uničevati podjetij ter iz njih bežati z dolgovi, saj jih bo register držal osebno in javno odgovorne.
Razbremenitev pravosodja: Manjko sistematičnih goljufij in zlorab v poslovnem prometu bo neposredno razbremenil sodišča in izvršitelje, hkrati pa okrepil plačilno disciplino v celotnem gospodarstvu.