Predlog spremebe zakonodaje neprofitnih najemniških stanovanj
V Sloveniji so na voljo neprofitna stanovanja v javni lasti, ali občin ali pa Stanovanjskega sklada RS. Glede na pomanjkanje stanovanj na trgu, oziroma njihovo tržno ceno predlagam zakonsko prevetritev sistema dodeljevanja neprofitnih stanovanj ter hkrati preverjanje finančnega stanja najemnikov, oziroma dedičem po umrlem najemniku, ki ostanejo v neprofitnem stanovanju zaradi zakonskih določil.
Stanje: neprofitna najemniška stanovanja so razdeljena glede na finančni položaj prosilcev in namen uporabe. Splošna neprofitna stanovanja se delijo na tiste brez lastne udeležbe in varščine ter druge, kjer je določena varščina in lastna udeležba. Obstajajo še dodatna namenska neprofitna stanovanja, prilagojena specifičnim skupinam prebivalstva (oskrbovana stanovanja za starejše, stanovanja za mlade in mlade družine, stanovanja za invalide in gibalno ovirane osebe ter bivalne enote ,ki so namenjena začasnemu reševanju stisk). Problem nastaja z izigravanjem sistema, recimo prijavljenimi stanovalci v teh stanovanjih, njihovih prikazanih dohodkih, prikazanem dejanskem materialnem stanju ter neke vrste »dedovanju« pravice ostati v neprofitnem stanovanju po umrlem praven najemniku, ne glede na dejansko materialno stanje.
V dobi informatike se stanje lahko preverja vsako leto, ne pa kot je to v navadi sedaj, na vsakih pet let, pa še to površno. Vladi predlagam, da v okviru pristojnega ministrstva uvede informacijski sistem socialnih transferjev, najemnikov neprofitnih stanovanj, njihovih dohodkih ter ostalem materialnem stanju, ki se lahko izvede vsako leto in ne le na pet let. Vedno naj bo postavljena razumna meja za določitev cenzusa, ki ga najemnik neprofitnega stanovanja ter njegovi družinski člani v tem gospodinjstvu ne smejo preseči tako z dohodki kot z ostalim materialnim stanjem. V okvir cenzusa bi zakonsko morali vključiti tudi recimo nakup osebnih vozil ali drugih dobrin preko lizinga, saj te vrste nakup ni zaveden v materialnem stanju najemnika neprofitnega stanovanja in njegovih družinskih članov.
Ko najemnik neprofitnega stanovanja umre in potomec vloži zahtevo za prevzem stanovanja, strokovne službe preverijo uradne evidence. Ko sklenejo pogodbo s potomcem kot novim najemnikom neprofitnega stanovanja naj bi po zakonskih določilih vsake tri leta preverjali dohodke in premoženje naslednika prvotnega najemnika neprofitnega stanovanja. Znova opozarjam in predlagam vladi, da ta rok skrajša iz treh na eno leto, predvsem pa je potrebno z zakonsko podlago vršiti dejanski nadzor nad novim najemnikom neprofitnega stanovanja, s tem, ali dejansko živi v tem stanovanju ali pa ga ne daje v najem naprej. Zakonska podlaga za izpraznitev neprofitnega najemniškega stanovanja mora biti striktna in izvršljiva v enem mesecu, ne pa da po sedanji zakonodaji lastniki neprofitnega najemniškega stanovanja lahko zahtevajo izpraznitev. Ali pa tudi ne…
Menim, da bi se ob pregledni, zaostreni, predvsem pa praktično nadzorovani zakonodaji s področja podeljevanja neprofitnih najemniških stanovanj ter njihova dejanska uporaba nenadoma sprostilo precej stanovanjskih enot, ki so danes predmet izigravanja sistema, potvarjanja dejstev, neke vrste »dedovanja« in podobnih mahinacij, med drugim tudi dajanja v najem sezonskim delavcem, študentom in podobno. Dedovanje pravice biti v neprofitnem najemniškem stanovanju, čeprav s svojimi dohodki lahko pokriješ tudi tržno najemnino takega stanovanja, bi morala biti zakonsko onemogočena. Zakaj? Če je neprofitna tržna najemnina udobnega stanovanja v velikosti 50 kvadratnih metrov recimo 200€/mesec, je tržna po pregledu podatkov za potomca v takem stanovanju okoli 380€ do 440€/mesec, resnična najemnina na trgu pa se giblje od 850€ do 1000€/mesec s stroški. Ti najemniku neprofitnega stanovanja, pa če ga plačuje po neprofitni ali določeni tržni najemnini, odpadejo. Tako pa je pridobitev neprofitnega najemniškega stanovanja neke vrste loterijski zadetek za prosilca in njegove potomce.
Vladi predlagam, da prednostno razmisli o spremembah Stanovanjskega zakona SZ-1, predvsem 109. člena, ki navaja pogoje za vstop ožjih družinskih članov v najem po smrti najemnika in 110.a člen, ki govori o tržni najemnini v neprofitnih stanovanjih. Podlago za spremembo lahko vlada poda v obliki amandmajev omenjenih členov. Hkrati pa je potrebno poseči še v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ZUPJS zaradi nove določitve načinov izračunavanja premoženja in dohodkov (cenzusov).
Opomba: Morda bi lahko kdo postavil nasprotne argumente glede dedovanja pravice biti v najemniškem stanovanju z navajanjem recimo »Dunajskega stanovanjskega modela«, ki pa je, seveda z visokimi cenzusi za pridobitev dunajskega stanovanjskega kupona (Wiener Wohn-Ticket), omejen še s skupnim gospodinjstvom najemnika in potomca ter izkazano nujno stanovanjsko potrebo potomca. Ob tem, da je seveda nadzor strikten. Mesto je najelo zasebne detektive, ki preverjajo, kdo dejansko živi v takih stanovanjih, sankcije pa so zelo ostre. Govorimo o takojšnji sodni odpovedi najemne pogodbe, ki pa se ne konča le s tem. Oseba, ki je zlorabila sistem, je uvrščena na črno listo in nikoli več v življenju ne more zaprositi za občinsko ali neprofitno stanovanje na Dunaju. Tega zakonskega določila ne more zamajati noben drug zakon. Če se ugotovi, da je najemnik prišel do dobička z oddajanjem stanovanja, mora vrniti celoten zaslužek (ki ga ne ugotovi on, temveč pristojne službe), sledi pa še globa, ki seže tudi do 50.000€