Optimizacija sistema angažiranja tolmačev za migrante: Prednost lokalne prisotnosti in strokovne usposobljenosti
Predlagam korenito spremembo protokola in sistema prednosti (prioritet) pri angažiranju tolmačev in kulturnih mediatorjev/analitikov v postopkih z migranti.
Trenutni sistem deluje po togih seznamih in vrstnem redu, ki ne upošteva geografske logike niti specifičnih strokovnih kompetenc. V praksi prihaja do absurdnih situacij, ko institucije kličejo tolmače, ki so od kraja obravnave oddaljeni 150 km ali več, medtem ko lokalni strokovnjaki, ki so takoj na voljo, ostajajo neizkoriščeni. To povzroča nepotrebne stroške potnih nalogov, izgubljanje dragocenega časa v uradnih postopkih in finančno škodo za tolmače, ki so svojo kariero posvetili temu delu.
Poleg tega delo z migranti zahteva več kot le dobesedno prevajanje – zahteva poglobljeno analizo izvora, narečij in kulturnega ozadja, kar ključno vpliva na varnost in pravilnost postopkov.
Zato predlagam uvedbo dveh prednostnih (prioritetnih) meril:
1. Geografska prednost (Lokalna bližina): Sistem mora najprej aktivirati tolmača, ki je najbližje lokaciji obravnave. To bo zmanjšalo stroške države in pospešilo postopke.
2. Kvalitativna prednost (Strokovna ekspertiza): Prednost morajo imeti tolmači z dokazanimi izkušnjami na področju kulturne analize in ugotavljanja dejanskega izvora migrantov, saj to preprečuje zlorabe sistema.
Sedanji protokol ni ne pravičen ne ekonomsko vzdržen, zato ga je treba nujno posodobiti v korist davkoplačevalcev in učinkovitosti državnih organov.