Okrepitev zaščite slovenskih delavcev, zaposlenih v tujini
Predlagam, da Republika Slovenija okrepi pravno in institucionalno zaščito slovenskih državljanov, zaposlenih v tujini, predvsem v sosednjih državah, kot je Avstrija, kjer se številni slovenski delavci vsakodnevno vozijo na delo.
Slovenski državljani, zaposleni v tujini, se lahko soočajo s kršitvami delovnopravne zakonodaje, kot so neupravičeno zavračanje koriščenja letnega dopusta, neplačane nadure, psihično trpinčenje na delovnem mestu, diskriminacija, neustrezni delovni pogoji in neupravičene odpovedi zaposlitve.
Čeprav imajo delavci pravice po zakonodaji države zaposlitve in evropskih predpisih, jih zaradi nepoznavanja tujega pravnega sistema, jezikovnih ovir, strahu pred izgubo zaposlitve in visokih stroškov pravne pomoči včasih težko učinkovito uveljavljajo.
Zato predlagam naslednje ukrepe:
1. Vzpostavitev posebne kontaktne točke za slovenske delavce v tujini, ki bi zagotavljala brezplačno začetno pravno svetovanje v slovenskem jeziku.
2. Okrepitev sodelovanja z avstrijsko delavsko zbornico Arbeiterkammer, avstrijskimi sindikati, pristojnimi inšpekcijami in drugimi organi, ki nadzorujejo spoštovanje delovnopravne zakonodaje.
3. Pravno pomoč pri kršitvah pravic, predvsem glede letnega dopusta, bolniških odsotnosti, nadur, plač, odpovedi zaposlitve in psihičnega trpinčenja na delovnem mestu.
4. Vzpostavitev spletnega portala za prijavo domnevnih kršitev, na katerem bi lahko slovenski delavci opisali primer in prejeli usmeritev na pristojno institucijo v državi zaposlitve.
5. Pomoč pri pripravi prijav in dokumentacije v tujem jeziku, zlasti v nemščini, ter po potrebi pomoč pri komunikaciji s pristojnimi institucijami.
6. Krepitev zaščite delavcev pred povračilnimi ukrepi delodajalcev, predvsem s pravno podporo delavcem, ki prijavijo trpinčenje, diskriminacijo ali druge domnevne kršitve.
7. Redno informiranje slovenskih delavcev o njihovih pravicah, vključno s pravico do dopusta, počitka, plačila, bolniške odsotnosti in varnega delovnega okolja.
8. Meddržavno sodelovanje pri sistemskih kršitvah, kadar se pojavlja več prijav zoper istega delodajalca ali v isti gospodarski dejavnosti.
Posebej poudarjam, da Slovenija ne more neposredno izvajati nadzora nad delodajalci v drugi državi, lahko pa svojim državljanom zagotovi pomoč pri uveljavljanju pravic in okrepi sodelovanje s pristojnimi tujimi organi.
Slovenski delavec ne bi smel ostati brez pomoči samo zato, ker je zaposlen nekaj kilometrov čez državno mejo.
Zato predlagam, da Vlada Republike Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje ter pristojnimi institucijami sosednjih držav vzpostavi okrepljen sistem pravne podpore in zaščite slovenskih delavcev v tujini.