Poziv za razpis referenduma o iztopu Republike Slovenije iz zavezništva NATA
Argumenti za izstop Slovenije iz Nata v luči trenutnih svetovnih razmer, kot so vojna v Ukrajini in konflikti na Bližnjem vzhodu, pogosto izhajajo iz načela neodvisnosti, varnostne previdnosti ter vprašanja dejanskega vpliva majhne države na globalno dogajanje. Ker Slovenija kot majhna država neigra ključne vojaške ali geopolitične vloge pri oblikovanju strategij v teh konfliktih, se postavlja vprašanje, ali članstvo v zavezništvu prinaša več tveganj kot koristi. Glavni pomislek temelji na tem, da nas članstvo v Natu lahko potegne v tuje konflikte in vojaške eskalacije, na katere nimamo vpliva, hkrati pa nas izpostavlja kot posredno tarčo v večjih geopolitičnih obračunih med velesilami. Z izstopom bi Slovenija lahko sledila zgledu tradicionalne nevtralnosti, po vzoru držav, kot sta Avstrija ali Švica, kar bi pomenilo, da lastne varnosti ne vežemo na vojaške pakte, temveč na diplomatske odnose, mednarodno pravo in lastne obrambne zmogljivosti. Zagovorniki takšne poteze opozarjajo tudi na finančne vidike, saj bi sredstva, namenjena za obvezne obrambne izdatke in vojaške prispevke v okviru Nata, lahko preusmerili v domače gospodarstvo, zdravstvo, zeleni prehod ali krepitev civilne zaščite. Brez zavezniških obveznosti bi Slovenija lahko bolj samostojno in neodvisno odločala o svoji zunanji politiki ter ohranjala diplomatske mostove z različnimi akterji po svetu, ne da bi bila vezana na kolektivne odločitve, ki pogosto služijo interesom večjih držav. Kljub temu pa takšni predlogi odpirajo tudi pomembna vprašanja o tem, ali bi bila država brez varnostnega dežnika zavezništva dolgoročno bolj ali manj ranljiva v nepredvidljivem varnostnem okolju Evrope in sveta.