Sprememba sistema zdravstvenega zavarovanja
Ta trenutek se srečujemo z razkorakom med potrebami in zmožnostmi zdravstvenega sistema. Cilj spremembe je prevzemanje večje aktivne odgovornosti za lastno zdravje in postavitev jasnih kriterijev, kateri življenjski slog vodi v večje zdravje. Na ta način bi preventivo postavili na prvo mesto in bi bila ves čas prisotna v zavesti državljanov. Odstop od teh smernic bi pomenil večjo prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje. Sedanja uravnilovka vodi državljane v pasivnost, neodgovorno vedenje do sebe in lastnega zdravja, ki je domena zdravnikov in zdravstvenega osebja, ne pa posameznika z zdravstveno težavo.
Osnovna zamisel, ki potrebuje seveda tim ekonomistov in kakšnega pravnika, da zadevo izpili, je, da se dvigne prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje s količnikom tri. Sledijo olajšave:
- za primerno telesno težo npr. 0,5 količnika
- za pitje znotraj meja manj tveganega pitja alkoholnih pijač: 0,3 količnika
- za vegetarijansko prehrano 1 količnik
- za presno prehrano 2 količnika
- za redno telesno vadbo 0,5 količnika
- za udeležbo v psihoterapevtski obravnavi 0,3 količnika
In malusi:
- za kajenje: 1 količnik
- za tvegane športe (vsi profesionalni športi, športi, povezani z letenjem, ekstremni alpinizem ipd): 1 količnik
na tem mestu predstavljam samo vzorec razmišljanja.
Zadevo bi na začetku zakoličili s pomočjo vprašalnikov ob prvem obisku pri osebnem/družinskem zdravniku, ki bi zavarovalnici javil število točk. V primeru kršitev (npr. nekdo izjavi, da pije znotraj meja manj tveganega pitja, pa je v obravnavi zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali motenja nočnega miru) sledi dvig prispevne stopnje za npr. 2 količnika za dobo dveh let. Cilj te reforme ni kontrola, temveč zakoličenje jasnih socialnih predstav kaj zdravje je, kako lahko do njega pridemo in da smo zanj osebno odgovorni.
Lep pozdrav vsem, Miloš Židanik, zdravnik.
Diskriminacijsko.
Lahko si izmisliš marsikak kriterij: koliko ur vožnje, koliko TV, koliko mesne prehrane, koliko obiskov v cerkvi, koliko partnerjev in katerega spola, kateri šport je nevaren (po statistiki je gotovo najvarnejši šport gledanje nogometa na TV!) itd itd.
Prepričana pa sem, da najbolj vpliva socialni status, na katerega pa nimamo (dovolj) vpliva, da bi bila ta zamisel lahko pravična.
Odločno proti.
Pa še to: glede na to, da od nas malo manj starih (pod 45 let starosti) nihče več ne ve, ali bo sploh dočakal penzijo, večinoma že sami poskušamo poskrbeti za svoje zdravje, kolikor nam razmere (čas in denar) dopuščajo.
Hja, najbolj pomemben količnik si pa izpustil: socialni položaj človeka. Vemo, da socialni stiski in posledično temu človeku, ki je na socialnem dnu sledijo bolezni.... Revščina povzroča bolezni!
Res. Drži. Samo, da revščina ni vedno posledica osebne odgovornosti. V namen zdravstvenega zavarovanja se mi zdi smiselno izpostaviti dejavnike, na katere imamo kot posamezniki vpliv.
Pitje, prenajedanje, neaktivnost, itd. so bolezni in ti bi bolne dodatno obremenil? ups, to pa ni zdravniško!
Morda pa različno razumeva vlogo zdravnika. Nekateri ljudje izbirajo bolezen kot svoj način funkcioniranja. O.k., do tega imajo pravico, vendar imam tudi jaz pravico kot njim enakovreden državljan, da se s tem ne strinjam. Velikokrat slišim, kaj vse je družba dolžna nekomu dati - v smislu, delal sem 25 let, sedaj pa naj delajo drugi, meni pa pripada invalidska penzija - če jo ima sosed, ki je bolj zdrav od mene, jo moram dobiti tudi jaz. Če boste vi dovolj dobro napisali mnenje, jo bom dobil. 1x smo analizirali vzroke prihodov ljudi, ki so imeli težave z uživanjem alkohola. Najpogostejši razlog prihoda v psihiatrično ambulanto je bila želja po mnenju za invalidsko komisijo in ne zdravljenje samo. Prenajedanje: treba je poiskati vzroke za prenajedanje, zakaj nekdo potrebuje hrano za pomirjevalo in antidepresiv, potem pa se odločiti za spremembo. Poznam gospo, ki je naredila prav to. Prešla je na presno hrano (ob analizi vzrokov za prenajedanje in odločitev za spremembo) in v zadnjih treh mesecih shujšala za 22 kg. Ravno to želim s tem predlogom, da zamenjamo pogled na bolezen. Da bolezen ni stvar zdravnikov, temveč (tudi) nas samih. Stvar je že sprevržena - ko se brezposelni človek prijavi na borzi, ga svetovalka najprej vpraša, če ima kakšne bolezni in kakšne izvide. Nakar ga usmeri na nabiranje novih izvidov in iskanje poti k invalidski upokojitvi. Na ta način imamo formalno res nižjo brezposelnost, a na račun invalidskih upokojitev ljudi, ki bi lahko še dolgo delali. Na koncu bomo živeli v zanimivem svetu, ko bo več ljudi v penziji (redni in invalidski) kot pa tistih, ki še bomo delali. Jaz bi rad samo, da bi bilo več ljudi zdravih. In kako to doseči? S predavanji splošni populaciji? Kdo bo šel na taka predavanja? Tisti, ki so tako ali tako že zdravi in se za večje zdravje trudijo. Kot predavanja Sanje Lončar, ki predava podobno mislečim. S takšnim ukrepom, pa bi informacija, kaj je zdravo, dosegla vse brez izjeme. Mislim, da bi bilo vredno. Lp, Miloš.
Odprl si zelo enkratno temo, zdravstveno stanje Slovencev. Kdo je tukaj kriv, neučinkovito zdravstvo ali bolnik sam, ki se niti ne zaveda, da je bolan in preden se začne zdravit za to bolezen zboli še za drugimi, ki jim sledijo itd.
Hja, korupcija je očitno naredila ljudi še bolj bolne, mnoge zdravnike pa bogate...
Duševno trpljenje in sprenevedanje o duševnih boleznih, ki so vzrok za nastanek telesnih bolezni....
Zdravstveno stanje ljudi v državi je edini in to res edini in najbolj natančen pokazatelj Zdrave Države!!!! Neučinkovito zdravljenje bolnikov je kvečjemu zaradi sitema v katerem živimo!!! Če hočemo biti zdravi, moramo imeti zdrave politike, ki jim bo mar za zdravje državljanov itd.
Jaz pa predlagam, da iz Slovenije naredimo Bolnišnico...tako namesto zabavišč in teh stvari ustvarjamo bolnišnice - zdravilišča in tako ves naš način življenja usmerjamo v ozdravljenje sebe in drugih...
Že samo, če se ozreš po preteklosti, prejšnjem stoletju, ugotoviš, da živiš na tleh, kjer so bile že tri vojne itd., nešteto korupcij, itd. in...preden človek ne ozdravi je bolan in kako naj bi bolan človek sam poskrbel zase????
ahahahahaha
Dodajmo še kriterije:
število ur na leto preživetih na cestah,
število ur na leto preživetih v območjih z onesnaženim zrakom
število ur na leto preživetih ob fizično napornem delu
število ur na leto preživetih za televizorjem
zdravstveno tveganje zaradi onesnažene vode na določenih območjih
zdravstveno tveganje zaradi pasivnega kajenja
zdravstveno tveganje zaradi slabšega vida
zdravstveno tveganje zaradi nočnega gibanja v manj varnih predelih mest
model mobilnega telefona (različne ravni sevanja)
model avtomobila, s katerim se prevaža zavarovanec (višje/nižje ravni varnosti)
potovanja v določene dežele
...
Skratka nerealno, neizvedljivo in v vsakem primeru diskriminacijsko do določene skupine.
Sicer načeloma podpiram sistem, kjer se nagrajuje preudarnost in destimulira neželene dejavnike, vendar v praksi ne vidim načina, kako implementirati ta predlog.
Od vseh naštetih dejavnikov sta le dva objektivno merljiva. Še ta dva se mi zdita sporna.
Telesna masa namreč ni dejavnik tveganja. ITM upošteva tudi telesno višino, a vsi vemo, da tudi to ni neko pametno merilo....nekdo, ki se redno ukvarja s športom, bo imel pri svojih 90kg bistveno manj maščobe v telesu, kot nekdo, ki pri isti višini in teži cele dneve presedi na kavču....nisem še zasledil podatka, da dodatna mišična masa povečuje kakršnakoli zdravstvena tveganja.
Udeležba v psihoterapevtski oibravnavi.....resno? Naj plačujem psihoterapevta, pa ga potrebujem ali ne, zato da bom imel nižjo prispevno stopnjo za ZZ? Kje pa bomo dobili usposobljene psihoterapevte za 1 mio ljudi? In koliko bo ljudi to stalo?
Ostale točke so nesmiselne....določati prispevno stopnjo na podlagi vprašalnika je brez veze. Kdo od nas pa bo v takšnem primeru rekel, da je redni kadilec, in da kdaj spije pol litra vina?
Metoda "če koga dobijo pijanega" pa....zato, ker bom enkrat na enem rojstnem dnevu spil 3 piva, namesto samo enega, bom potem (poleg tega, da bom plačal za vožnjo pod vplivom) 2 leti plačeval dvojno ZZ? Lepo prosim, no....
Osnovni namen predloga je spremeniti zavest državljanov - da osebno zdravje ni odgovornost nekoga drugega (zdravstvenega sistema), ampak je osebna. Moj vtis je, da se je med ljudmi preveč zakoličila predstava, da je tako vseeno, kako živimo, vse je stvar dednosti, vsi imamo pravico, da živimo, kakor hočemo, zdravstvo pa nam mora biti zastonj (na kartico) vedno na voljo. Gre za vprašanje, kaj lahko jaz naredim za svoje zdravje. Tako kot družinski zakon prepoveduje fizično kaznovanje otrok - s tem vzgaja ljudi, postavlja meje, ob katerih se ljudje ustavljajo in ponuja možnost samorefleksije, tako bi tudi tak sistem ljudi spodbujal k zdravemu. Kaj lahko jaz naredim za večje lastno zdravje. Če se ne želim odpovedati cigaretnemu dimu: prav, imam pravico, samo ne morem pa pričakovati, da bodo tisti, ki ne kadijo, plačevali po načelu solidarnosti za stroške mojega zdravljenja, ki sem si jih nakopal sam s svojimi odločitvami. Zrelost pomeni prevzemati odgovornost za svoje odločitve - sedanje in pretekle. In višja prispevna stopnja na to opozarja.
ITM je pač merilo, ki je na voljo. Psihoterapevtska obravnava: kronični stres zniža odpornost organizma in udeležva na psihoterapevtski obravnavi pomeni aktivno željo po spremembi lastnih vedenjskih in čustvenih vzorcev. Še vedno bi bil vložek dosti večji kot olajšava (npr. 200 Evrov mesečno za pTh proti recimo 10 Evrov olajšave mesečno), tako, da se ni bati naval na psihoterapevte iz tega razloga. Gre samo za to, da se pokaže pot k zdravju in nekako spodbudi in nagradi odločitev za aktivno iskanje zdravja.
Vprašalnik se mi še vedno zdi dobro orodje. Ljudje smo različni. Nekateri imamo drugačen nadjaz in menim, da bi bil delež ljudi, ki bi resnicoljubno odgovarjali na vprašanja, bistveno večji. Saj pravim, moj namen ni policijska država, nadzor in kontrola, temveč spreminjanje socialnih predstav. Ob takem vprašalniku se bo marsikdo vprašal, kaj želi za sebe in morda ga bo prav vprašalnik spodbudil k bolj zdravemu življenjskemu slogu.
Sicer pa so meje manj tveganega pitja za moške do 65 leta starosti ob eni priložnosti ravno pol litra vina. Verjetno se oba strinjava, da takrat ni dobro sesti za volan in človek, ki spije pol litra vina to še vedno zelo dobro ve. Če pa gre pijan za volan in povzroči prometno nesrečo, kar pomeni operacije, rehabilitacije, zdravilišča, dolgi stalež, pa pričakuje, da bodo po načelu solidarnosti to plačali tisti, ki težav z uživanjem alkohola nimajo. In se po možnosti odloči za bolnišnično zdravljenje odvisnosti od alkohola, ki traja nekje po tri mesece, v mariborski psihiatrični bolnici tudi šest. In je ves čas v staležu, kar pomeni tudi velik izpad njegovega dela. In tako je vsem O.K.? Meni osebno ni. Lp, Miloš Židanik.
Glede človeške narave se pač ne strinjava. Prispevki za ZZ od in na povprečno plačo v RS znašajo trenutno 200 EUR. Pri razponu količnika med npr 0 in 5, to pomeni 1000 EUR mesečne razlike med maksimalnim in minimalnim prispevkom pri tej plači. Tudi če vzamemo samo prispevek, ki ga plača delavec (in s tem razpolovimo učinkovitost takšnega sistema), je to 500 EUR razlike.
Jaz sem prepričan, da za 500 EUR mesečno vsaj 80% ljudi ni nikoli kadilo, alkohola sploh ne poznajo, meso se jim gnusi (čeprav se meni osebno zdi veganstvo in presnarstvo ravno tako škodljivo kot pretiravanje z mesom, ampak, da uporabim navedene kriterije), tečejo vsak drugi dan, preostale dneve pa plavajo, za nevarne športe pa še slišali niso.....in so vsak mesec redno pri psihiatru in psihologu.
S 500 EUR mesečno si v 10 letih kupim stanovanje. In to si zaslužim zgolj s tem, da označim pravilne križce na enem vprašalniku.
V predlogu sem omenil ekonomiste, morda bi bilo bolje, da bi napisal matematike - moj predlog je zgolj idejne narave. Način razmišljanja, ki vodi v prevzemanje odgovornosti za svoje zdravje. Diferenciacija glede na skupino prebivalstva, ki ima določen življenjski slog, na katerega ima vpliv (ne diskriminacija glede na spol in starost, na kar posameznik nima vpliva). Izvedba je potem stvar dogovora, stvar identifikacije specifičnih skupin prebivalstva in nnjihove obolevnosti ter matematičnega modela.
Lp, MŽ.
Tudi jaz menim, da predlog ni dober. Primer iz prakse: moj sošolec s faksa je živel zelo zdravo: ni kadil, pil je zelo. zelo zmerno, redno kolesaril, se gibal v naravi, imel primerno težo, jedel veliko zelenjave in malo mesa, skratka: vzorno zdravo življenje. Pa ga je vseeno zadela kap (pri 45 letih!) in je umrl. Žal. Torej zgledno življenje tudi ni garancija.
Velika večina nas ni cepljena na neke ortodoksne metode, živimo pač tako,kot nam paše. Večina ima rada svoje življenje in se trudi, da bi le-to čim dalje trajalo.
Sistem pa bi morali spremeniti, jasno Ampak: zakaj molram jaz plačevati zdravljenje za nekoga, ki svojega zdravja ne spoštuje? Če se je nekdo pijan ponesrečil, naj plača svoje zdravljenje sam! In podobno bi naj veljalo za vse, ki so s svojo očitno malomarnostjo povzročili škodo svojemu zdravju. Pa zdravnike bi bilo treba malo povprašati, zakaj dajo za vsako malenkost zdravila, če pa bi že navaden čaj zadoščal. In bi se hitro nabralo dovolj denarja za res bolne in ostarele, ki jim počasi pešajo moči.
Bolezen in zdravje sta več kot samo hrana. Hrana je samo eden izmed dejavnikov. Vedno bodo izjeme - ljudje, ki so in bodo živeli zdravo, pa bodo zboleli kljub temu. Gre pa za primerjavo: tudi pri nosečnicah, ki ne jemljejo zdravil, ne kadijo in ne pijejo ter živijo v ljubečem in spoštljivem partnerskem odnosu, lahko pride do spontanega splava ali pa je z otrokom kaj narobe. V primerjavi s skupino nosečnic, ki kadijo in/ali pijejo in nosečnicami, ki imajo zelo nespoštljiv partnerski odnos, poln jeze, agresije, žalitev ipd., pa so njihovi otroci v statističnem povprečju vsestransko bolj zdravi (glede na donošenost in razvoj otroka po rojstvu, če izključimo ev. obporodne poškodbe). Vsaka nosečnica lahko dobi informacijo, kako naj spremeni svoje življenjske navade, da ne škodi otroku. Poznam primere, ko ženska ne kadi 9 mesecev nosečnosti, potem pa spet začne. Kot da je pomembno le to, da ne škodi otroku, ni pa nič narobe, da škodi sebi?! To sem želel s svojim predlogom, sprožiti razpravo o zdravem in odgovornem odnosu do sebe in svojega telesa. Lep pozdrav, Miloš Židanik.
Končno !!!
Sicer bo nekaj težav z lestvico, vendar saj imajo zavarovalnice že tudi nekaj podobnega
Predlog podpiram.
Bravo. Odličen in realen predlog! Podpiram.