Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uskladitev stroškov prehrane z inflacijo

337 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Predlagam spremembo Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer dvig maksimalnega neobdavčenega zneska za prehrano med delom s trenutnih 7,96 EUR na 9,80 EUR na dan.

Trenutni znesek 7,96 EUR velja že od avgusta 2022 in se v tem času ni usklajeval.

Zaradi visoke kumulativne inflacije v zadnjih štirih letih (okoli 24 %) ter specifične podražitve hrane in gostinskih storitev, 7,96 EUR ne pokriva več stroška dostojnega dnevnega obroka.

Dvig neobdavčene meje bo delodajalcem omogočil, da delavcem brez dodatnih davčnih obremenitev izplačajo realno nadomestilo, ki ustreza današnjim življenjskim stroškom.

38 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K Knez.B 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


17. 11. 2026

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma je treba poudariti, da je pri obravnavi predmetne vsebine (povračila stroškov prehrane med delom) treba ločevati med delovnopravno obravnavo in davčno obravnavo le teh. Pravica do povračil stroškov v zvezi z delom je določena v Zakonu o delovnih razmerjih1 (ZDR-1), s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, internimi akti in lahko tudi s pogodbo o zaposlitvi. Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom pa ureja Zakon o dohodnini2 (ZDoh-2), ki v prvem odstavku 44. člena določa dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo, med katerega v okviru povračil stroškov v zvezi z delom, sodijo tudi povračila stroškov za prehrano med delom (3. točka), pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Vlada je navedene pogoje določila v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja3 (uredba). Uredba je izdana na podlagi 3., 4., 7. in 8. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in četrte alineje tretjega odstavka 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke4. Z navedenimi določbami je vladi dano pooblastilo za določitev pogojev in višin, do katerih se določena povračila stroškov v zvezi z delom in določeni drugi dohodki iz delovnega razmerja, ne vštevajo v davčno osnovo. Vladi je dano pooblastilo, da se kot podlago za določitev višin upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Za spremembo višin neobdavčenega dela povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je torej relevantna sprememba ravni oziroma višine ravni pravic do povračila stroškov iz delovnega razmerja in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Z uredbo, na katero se sklicuje predlagatelj, se torej določa znesek povračila stroškov za prehrano med delom, ki se ne všteva v davčno osnovo, ne določa se zneskov povračil teh stroškov, do katerih so upravičeni delavci. Kot navedeno zgoraj, so pravice oziroma zneski povračil stroškov med delom, določeni s kolektivnimi pogodbami ali drugimi akti na ravni delodajalcev, kar pomeni, da niso enotni, temveč so prepuščeni dogovoru med delavci in delodajalci na različnih ravneh oziroma določitvi s strani delodajalca (zato se tudi višine navedenih povračil stroškov lahko močno razlikujejo). Davčna obravnava navedenih dohodkov pa mora biti enaka za vse prejemnike tovrstnih dohodkov, ne glede na to, kako ima posamezni delodajalec te pravice urejene. To pomeni, da so lahko pravice povračil stroškov v zvezi z delom določene višje ali nižje od višine zneska, določene z uredbo, do katerega se ne vštevajo v davčno osnovo. V primeru, ko so pravice določene višje, razlika tega dohodka, ki presega višino, do katere se le ta ne všteva v davčno osnovo, zapade v obdavčitev. 

Zakonsko pooblastilo ne daje vladi podlage za določitev avtomatskega usklajevanja zneska, do katerega se povračila stroškov prehrane med delom ne vštevajo v davčno osnovo, z inflacijo, temveč ima zakonsko pooblastilo, kot navedeno zgoraj, ki pravi, da je treba pri določitvi tega zneska slediti ravni posameznih pravic, določenih z zakoni ali kolektivnimi pogodbami na ravni države. Ob tem je treba poudariti tudi, da ima samo nekaj kolektivnih pogodb na ravni države dogovorjeno, da se zneski povračil stroškov prehrane med delom usklajujejo v skladu z indeksom rasti cen hrane in brezalkohonih pijač.

Sklepno lahko zaključimo, da veljavni zakonski okvir vladi ne daje podlage za uvedbo avtomatskega usklajevanja zneska določenega z uredbo niti za usklajevanje z inflacijo. Za spremembo navedenega zneska so pomembne spremembe pravic do povračil stroškov prehrane med delom, upoštevaje kolektivne pogodbe na ravni države, ki jih Ministrstvo za finance redno spremlja.


Opombe:

  1. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I)

  2. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR)

  3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22, 113/22 in 162/22)

  4. Zakon o posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95 in 12/96)

Komentarji