Prepoved namerne javne diskreditacije z neresničnimi informacijami
Kdor javno objavi ali razširja dokazljivo neresnične informacije o posamezniku ali organizaciji, pri čemer ve, da so informacije neresnične, in to stori z namenom škodovati njihovemu ugledu, poklicnemu položaju ali dobremu imenu, odgovarja za kaznivo dejanje.
Pri presoji se upoštevajo predvsem:
- ali je bila navedba objektivno neresnična,
- ali je storilec vedel oziroma je bil pred objavo jasno opozorjen, da je informacija neresnična,
- ali je imel možnost informacijo preveriti,
- ali je prizadeti strani omogočil odgovor,
- ali je po ugotovljeni napaki objavil popravek,
- obseg in posledice objave.
Strožja odgovornost se lahko določi, kadar je bila neresnična informacija objavljena prek medija ali drugega sredstva množičnega obveščanja ter je povzročila večjo škodo posamezniku ali organizaciji.
Kritično novinarstvo, komentar, vrednostne sodbe in objava informacij, za katere je imel avtor utemeljen razlog verjeti, da so resnične, ne sodijo pod to določbo.