40 let dela, otroci, daljše delo – vrednost
Naj se dodatni odmerni odstotki za otroke in delo po 40 letih upoštevajo NAD zagotovljeno pokojnino
Predlog
Predlagam, da se pokojninska zakonodaja spremeni oziroma dopolni tako, da bodo pri upravičencih do zagotovljene pokojnine dodatni odmerni odstotki zaradi skrbi za otroke ter dodatni odmerni odstotki, pridobljeni zaradi dela po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe, imeli dejanski finančni učinek na končni mesečni prejemek in se bodo upoštevali nad zneskom zagotovljene pokojnine.
Zakaj je sprememba potrebna?
Veljavna pokojninska zakonodaja priznava dodatne odmerne odstotke zaradi skrbi za otroke. Od leta 2026 dodatni odmerni odstotek za posameznega otroka znaša 1,6 odstotne točke. Prav tako se pri nadaljevanju dela po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe odmerni odstotek povečuje – za vsakih šest mesecev dopolnjene pokojninske dobe nad 40 let se pridobi dodatnih 1,5 odstotne točke, ob zakonsko določenih pogojih in omejitvah.
Namen teh določb je priznati dodatni prispevek posameznika – bodisi zaradi skrbi za otroke bodisi zaradi daljše delovne aktivnosti.
Pri osebah z nizkimi pokojninskimi osnovami pa se postavlja vprašanje, ali se ta dodatni odmerni odstotek v vseh primerih dejansko odrazi tudi v višjem končnem mesečnem prejemku.
Če je tako odmerjena pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, se namreč izplača zagotovljeni znesek. Zato lahko nastane položaj, ko se dodatni odstotki zaradi otrok oziroma dodatni odstotki zaradi dela po 40 letih pri končnem izplačilu v celoti ali delno ne odrazijo.
To pomeni, da lahko imata dve osebi z enako nizko pokojninsko osnovo in 40 leti pokojninske dobe enak ali zelo podoben končni prejemek, čeprav je ena od njiju zaradi skrbi za otroke pridobila dodatne odmerne odstotke oziroma je po 40 letih še naprej delala in si s tem pridobila dodatne odstotne točke.
Predlagana rešitev
Predlagam, da se zagotovljena pokojnina ohrani kot osnovni varovani znesek, vendar se pri upravičencih do zagotovljene pokojnine zagotovi tudi dejanski finančni učinek:
dodatnih odmernih odstotkov zaradi skrbi za otroke;
dodatnih odmernih odstotkov zaradi nadaljevanja dela po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe.
To pomeni, da se ti dodatni odstotni deli pri upravičencu ne bi izgubili zaradi tega, ker je osnovno odmerjena pokojnina nižja od zagotovljenega zneska, temveč bi se ustrezno upoštevali nad zagotovljeno pokojnino.
Če takšna neposredna ureditev zaradi sistemskih ali finančnih razlogov ni izvedljiva, predlagam, da se poišče druga zakonska rešitev, ki bo dosegla enak cilj: da bodo priznane ugodnosti zaradi starševstva in daljše delovne aktivnosti imele dejanski finančni učinek tudi pri prejemnikih zagotovljene pokojnine.
Zakaj je to pomembno?
Če država z zakonom določi, da se skrb za otroke in nadaljevanje dela po 40 letih dodatno priznavata pri odmeri pokojnine, bi bilo smiselno zagotoviti, da ima to priznanje tudi dejanski učinek pri končnem prejemku.
Še posebej je to pomembno pri ljudeh, ki so večino delovne dobe prejemali nizke plače.
Tak človek je lahko:
40 let ali več plačeval prispevke;
vzgojil enega ali več otrok;
po dopolnjenih 40 letih še naprej delal;
zaradi nizke pokojninske osnove pa kljub vsemu prejel le zagotovljeni znesek.
Namen predloga ni zmanjšati pravice kogarkoli drugega, temveč zagotoviti, da zakonsko priznane ugodnosti dejansko dosežejo svoj namen tudi pri ljudeh z najnižjimi pokojninskimi osnovami.
Zahteva za podatke in analizo
Predlagam, da Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v okviru obravnave predloga pripravijo konkretno analizo in odgovorijo:
Pri koliko prejemnikih zagotovljene pokojnine dodatni odmerni odstotki zaradi skrbi za otroke dejansko povečajo končni mesečni prejemek?
Pri koliko prejemnikih zagotovljene pokojnine dodatne odstotne točke zaradi dela po dopolnjenih 40 letih dejansko povečajo končni mesečni prejemek?
V koliko primerih se zaradi mehanizma zagotovljene pokojnine finančni učinek teh dodatnih odmernih odstotkov v celoti ali delno ne pokaže pri končnem izplačilu?
Kakšen bi bil finančni učinek za pokojninsko blagajno, če bi se dodatni odmerni odstotki zaradi otrok in dela po 40 letih pri upravičencih do zagotovljene pokojnine upoštevali nad zagotovljenim zneskom?
Ali obstajajo pravne ali sistemske ovire za takšno ureditev in katere druge zakonske možnosti bi lahko zagotovile enak cilj?
Zaključek
40 let dela ima svojo vrednost.
Skrb za otroke ima svojo vrednost.
Delo po dopolnjenih 40 letih ima svojo vrednost.
Ta vrednost mora biti dejansko vidna tudi pri človeku, ki je zaradi nizkih plač v aktivni dobi upravičen do zagotovljene pokojnine.
Zagotovljena pokojnina naj bo varovalo pred prenizkim prejemkom, ne pa meja, pri kateri se lahko izgubi finančni učinek dodatnih odmernih odstotkov, ki jih zakon priznava zaradi starševstva in nadaljevanja dela.
Zato predlagam spremembo oziroma dopolnitev pokojninske zakonodaje, s katero bo zagotovljeno, da bodo ti dodatni odmerni odstotki pri prejemnikih zagotovljene pokojnine imeli dejanski finančni učinek na njihov končni prejemek.