Zakonska prepoved zakrivanja obraza in nošenja popolnih obraznih pokrival (burka, nikab) na javnih mestih v Republiki Sloveniji
1. Izjava o težavi / IzhodiščeV Republiki Sloveniji področje zakrivanja obraza v javnem prostoru zakonsko ni celovito urejeno. Svobodno gibanje posameznikov z zakritim obrazom na javnih mestih (kot so ulice, vladne stavbe, izobraževalne in zdravstvene ustanove ter javni prevoz) odpira vprašanja javne varnosti, saj onemogoča učinkovito vizualno identifikacijo oseb s strani organov pregona in drugih uradnih oseb. Hkrati odprt javni prostor v evropskem kulturnem okolju temelji na medsebojni vidnosti in transparentni komunikaciji, kar je ključni element družbene integracije in medsebojnega zaupanja.2. Cilj predloga Zagotavljanje javne varnosti: Omogočiti nemoteno identifikacijo posameznikov na vseh javnih površinah zaradi preprečevanja varnostnih tveganj. Krepitev družbene integracije: Uveljaviti načelo odprtega komuniciranja z vidnim obrazom kot temeljnega standarda javnega življenja v Sloveniji. Jasna pravna ureditev: Po vzoru večine zahodnoevropskih držav (npr. Francija, Avstrija, Belgija) uvesti enotna pravila za obnašanje v javnem prostoru.3. Jedro predloga (Glavni ukrepi) Predlaga se sprejem novega zakona ali dopolnitev Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki bi vključeval naslednje točke: Splošna prepoved: Prepoveduje se nošenje vseh oblačil, pokrival ali drugih pripomočkov, ki v celoti ali v znatni meri zakrivajo obraz in s tem onemogočajo prepoznavo obraza na javnih mestih (vključno z burko, nikabom in drugimi neprozornimi obraznimi maskami ali prevezami). Definicija javnega mesta: Prepoved velja na vseh javnih površinah, vključno z odprtimi javnimi kraji (ulice, trgi, parki), javnimi ustanovami (šole, fakultete, bolnišnice, upravne enote) ter v javnem potniškem prometu. Utemeljene izjeme: Pokrivanje ali zakrivanje obraza ostane dovoljeno v primerih, ko je to nujno potrebno zaradi: zdravstvenih razlogov (npr. medicinske maske ob epidemiološki nevarnosti),varstva pri delu in zaščitne opreme (npr. motoristične čelade med vožnjo, varilne maske),športnih aktivnosti (npr. smučarske maske na smučiščih),kulturnih ali tradicionalnih prireditev (npr. pustne maske in tradicionalni običaji v času praznovanj). Nadzor in sankcije: Nadzor nad izvajanjem zakona izvajata Policija in pristojni inšpektorati. Za kršitelje se predpiše ustrezna denarna kazen.4. Preventivni argumenti proti tipičnim ugovorom ministrstev Da bi se izognili splošnim in vnaprej predvidljivim razlogom za zavrnitev s strani pristojnih ministrstev, vnaprej poudarjamo naslednja dejstva: Predlog ne krši ustavne verske svobode: Predlog je napisan kot versko nevtralen zakon o varnosti in javnem redu. Ne prepoveduje verskih simbolov ali oblačil, ki ne zakrivajo obraza (npr. hidžab/navadna ruta ostaja popolnoma dovoljena). Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v več razsodbah (npr. S.A.S. proti Franciji) že potrdilo, da splošna prepoved zakrivanja obraza ne krši Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj gre za legitimen ukrep za zagotavljanje javne varnosti in pogojev za "skupno življenje" (vivre ensemble). Nizka trenutna pojavnost ni razlog za neukrepanje: Argument, da je število takšnih oseb v Sloveniji trenutno zanemarljivo, pravno ne zdrži. Zakonodaja mora delovati preventivno. Sprejetje jasnih pravil v javnem prostoru je bistveno lažje in manj konfliktno izvedljivo zdaj, ko problem še ni dosegel kritične mase, kot pa kasneje, ko bi se soočali z že vzpostavljenimi vzporednimi družbenimi skupnostmi. Obstoječa policijska pooblastila ne zadoščajo: Drži, da Policija že sedaj lahko odredi odkritje obraza zaradi ugotavljanja identitete. Vendar pa to rešuje težavo šele po posredovanju uradne osebe. Namen tega predloga je vzpostaviti splošno pravilo obnašanja v javnem prostoru, ki ščiti tudi civilne akterje (voznike avtobusov, bančne uslužbence, trgovce in uradnike), ki nimajo policijskih pooblastil, a so vsakodnevno izpostavljeni varnostnim tveganjem in nelagodju ob komunikaciji z neidentificiranimi osebami.5. Pričakovani učinki Povečanje stopnje splošne varnosti in olajšano delo varnostnih organov pri identifikaciji oseb. Preprečevanje nastajanja vzporednih ali izoliranih družbenih skupnosti in spodbujanje uspešnejše integracije v slovensko družbo. Uskladitev slovenske zakonodaje s sodobnimi evropskimi varnostnimi in družbenimi standardi.