Vzpostavitev enotne državne digitalne platforme po estonskem modelu X-Road

Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo

Številne usmeritve, ki so navedene v pobudi, so skladne z razvojnimi cilji in aktivnostmi, ki jih država že izvaja na področju digitalizacije javne uprave in debirokratizacije postopkov. Republika Slovenija že več kot 15 let uporablja državni sistem Pladenj za varno izmenjavo podatkov med organi javnega sektorja. Preko sistema za izmenjavo podatkov si podatke izmenjujejo številni državni organi in institucije, med drugim Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), centri za socialno delo, ministrstva ter drugi upravljavci uradnih evidenc. Namen je zmanjševanje administrativnih bremen za državljane in podjetja ter uresničevanje načela, da se podatki, s katerimi država že razpolaga, ob ustrezni pravni podlagi pridobijo neposredno iz uradnih evidenc.

Prav tako že danes delujejo številne osrednje komponente digitalne države, kot so digitalna identiteta, enotna prijava v digitalne storitve, elektronsko podpisovanje, portal eUprava, sistem SPOT za poslovne uporabnike ter druge skupne digitalne rešitve, ki predstavljajo temelj za nadaljnji razvoj povezanih digitalnih javnih storitev. Cilj države je, da se storitve uporabnikom zagotavljajo na čim bolj enoten, pregleden in uporabniku prijazen način, ne glede na to, kateri organ je pristojen za posamezno storitev.

Na državni ravni se v okviru Strategije digitalnih javnih storitev 2030 ter operacije Pametne digitalne javne storitve (PDJS) | GOV.SI  že izvajajo aktivnosti za razvoj bolj povezanih, uporabniku prijaznih in preglednih digitalnih storitev. Poudarjamo, da številni gradniki, navedeni v pobudi, v slovenskem digitalnem okolju že delujejo in so v redni uporabi. Več predlogov je tako vsebinsko že zajetih v obstoječih razvojnih aktivnostih in ukrepih za izboljšanje uporabniške izkušnje, povečanje preglednosti delovanja javne uprave, ponovno uporabo podatkov ter odpravo nepotrebnega podvajanja postopkov.

Nadaljnje povezovanje informacijskih sistemov je pogosto organizacijski in zakonodajni izziv, saj posamezne evidence upravljajo različni organi in institucije. Razvoj povezanih digitalnih storitev tako zahteva usklajeno delovanje različnih deležnikov na ravni celotne države, poleg tehnoloških rešitev pa tudi ustrezne pravne podlage in medinstitucionalno sodelovanje.