Več podpore in pravičnejša ureditev izobraževanja na dom
Predlagam celovitejšo in pravičnejšo ureditev izobraževanja otrok na domu, ki bi staršem omogočila dejansko izbiro te oblike izobraževanja, ne zgolj formalne pravice do nje.
Slovenska zakonodaja staršem priznava pravico, da organizirajo osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. Vendar država družinam za izvajanje takšnega izobraževanja ne zagotavlja javnih sredstev, starši pa sami prevzamejo obveznosti in stroške izobraževanja. Učenci, ki se izobražujejo na domu, morajo biti vpisani v osnovno šolo in opravljati predpisano ocenjevanje znanja.
Predlagam uvedbo davčne olajšave oziroma davčnega odbitka za družine, ki svoje otroke izobražujejo na domu. Ker tak otrok večine vsakodnevnega izobraževalnega procesa ne opravlja v javni šoli, družina sama krije pomemben del stroškov njegovega izobraževanja.
Višina davčne ugodnosti naj se določi na podlagi uradnega izračuna dejanskega prihranka javnih sredstev na učenca, ki se izobražuje na domu. Če analiza potrdi, da znaša prihranek približno 8.000 evrov letno na otroka, naj se ustrezen delež tega zneska družini prizna v obliki davčnega odbitka. S tem bi preprečili, da bi država družinam izplačevala več, kot zaradi izobraževanja na domu dejansko prihrani.
Hkrati predlagam, da imajo predstavniki družin in organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem na domu, zagotovljeno ustrezno zastopanost pri pripravi pravil, standardov in postopkov, ki neposredno zadevajo te učence.
Predstavnik skupnosti izobraževanja na domu naj bo zato vključen tudi v ustrezna strokovna oziroma posvetovalna telesa, ki sodelujejo z Državnim izpitnim centrom (RIC) pri vprašanjih preverjanja znanja teh učencev. RIC ima na področju nacionalnega preverjanja znanja državno in predmetne komisije, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi preverjanja.
Takšno zastopanje bi omogočilo, da se pri sprejemanju pravil upoštevajo tudi praktične izkušnje družin, ki izobraževanje na domu dejansko izvajajo.
Cilj predloga je vzpostaviti sistem, v katerem država določi zahtevane standarde znanja in jih ustrezno preverja, staršem pa omogoči več svobode pri izbiri načina, kako bo njihov otrok te standarde dosegel. Družine, ki prevzamejo večji del organizacijskega in finančnega bremena izobraževanja, pa naj bodo pri tem deležne tudi primerne finančne in institucionalne podpore.