Vezava otroškega dodatka na zaposlenost oziroma aktivno iskanje zaposlitve

Odziv Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve

Uvodoma pojasnjujemo, da je v skladu s 70. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21, 153/22, 36/25 in 12/26, v nadaljevanju: ZSDP-1) otroški dodatek dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Do otroškega dodatka je upravičen eden od staršev ali druga oseba, vendar vedno za otroka (73. člen ZSDP-1). To pravico imajo le starši ali druge osebe, ki varujejo in negujejo otroka, ker je namenjena otroku. Otroški dodatek je družinski prejemek, zato njegov namen ni uravnavanje ravnanja odraslih, temveč pomoč za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Otroci v družinah z nižjimi dohodki in v družinah, kjer starši niso delovno aktivni, so praviloma najbolj izpostavljeni tveganju revščine. Pomoč države v obliki otroškega dodatka je za te otroke toliko bolj pomembna.

Strinjamo se s pobudo, da je delovno sposobne starše treba spodbujati k zavedanju njihove odgovornosti do preživljanja svojih lastnih otrok. V skladu s 183. členom Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US, v nadaljevanju DZ) morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti in tudi kasneje, ob izpolnjevanju v DZ določenih pogojev. Starši so torej dolžni, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Otroški dodatek, kot družinski prejemek, je zgolj dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka.

V zvezi s tem nadalje pojasnjujemo, da ZSDP-1 za primere, ko obstaja tveganje, da otroški dodatek ne bi bil porabljen za otroka, že zagotavlja ustrezen mehanizem materialne oblike družinskih prejemkov. Po prvem in drugem odstavku 99. člena ZSDP-1 lahko center za socialno delo odloči, da se otroški dodatek ne izplača v denarju, ampak v obliki konkretnih dobrin za otroka, na primer z naročilnicami za konkretno blago ali plačilom posameznih računov in podobno. Tako lahko center za socialno delo odloči na podlagi poznavanja razmer v družini, če obstaja velika verjetnost, da družina denarnega prejemka ne bo namenila za namen preživljanja, vzgoje in izobraževanja otroka in bo zato ogrožena socialno - ekonomska varnost otroka.

Menimo, da je delovno aktivnost odraslih treba spodbujati in v zvezi s tem ustrezni predpisi določajo spodbude za zaposlovanje in aktivno iskanje zaposlitve. Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23, 62/24 – ZUOPUE, 70/25 in 83/25, v nadaljevanju: ZUTD), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, brezposelnim osebam nalaga aktivno iskanje zaposlitve, sprejem ustrezne ali primerne zaposlitve in izpolnjevanje zaposlitvenega načrta ter predvideva ustrezne posledice v primeru kršitve teh obveznosti. Tudi z drugimi ukrepi bomo še naprej v največji možni meri spodbujali delovno sposobne starše za zaposlovanje, aktivno iskanje dela in čim večjo samostojnost gospodinjstva.