Vezava otroškega dodatka na zaposlenost oziroma aktivno iskanje zaposlitve
Predlagam spremembo sistema otroških dodatkov, po kateri bi bila upravičenost delovno sposobnih staršev do otroškega dodatka vezana na zaposlenost oziroma dokazano aktivno iskanje zaposlitve.
Trenutno se višina otroškega dodatka določa predvsem glede na dohodkovni položaj družine, pri čemer zaposlenost staršev sama po sebi ni splošni pogoj za pridobitev pravice. Otroški dodatek je opredeljen kot dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka.
Menim, da bi moral sistem socialnih transferjev poleg pomoči družinam spodbujati tudi delovno aktivnost. Delovno sposoben starš, ki lahko dela, naj bo za prejemanje polnega otroškega dodatka zaposlen, samozaposlen ali prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in mora aktivno iskati zaposlitev.
Predlagam, da neupravičeno zavračanje primerne zaposlitve oziroma nepripravljenost za aktivno iskanje dela vpliva na upravičenost do otroškega dodatka. Sistem naj razlikuje med ljudmi, ki zaposlitve objektivno ne morejo dobiti oziroma ne morejo delati, in tistimi, ki dela brez utemeljenega razloga ne želijo iskati.
Predvideti je treba izjeme za starše, ki zaradi invalidnosti, bolezni, nege družinskega člana, starševskega dopusta ali drugih objektivnih okoliščin ne morejo biti zaposleni, ter druge primere, pri katerih bi odvzem pravice povzročil nesorazmerno škodo otroku.
Ker je otroški dodatek namenjen otroku, predlagam tudi varovalko, po kateri otrok zaradi ravnanja staršev ne bi ostal brez osnovne materialne podpore. V primeru sankcije starša bi se lahko del pomoči zagotavljal v drugačni obliki oziroma neposredno za potrebe otroka.
Cilj spremembe je vzpostaviti sistem, ki pomaga otrokom in družinam, ki pomoč potrebujejo, hkrati pa pri delovno sposobnih starših spodbuja zaposlenost, aktivno iskanje dela in večjo samostojnost gospodinjstva.