Seje

Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo

Pojasnjujemo, da se delo preko polnega delovnega časa za javne uslužbence, zaposlene v organih državne uprave in v Državnem zboru, odreja skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I), ki v členih od 144. do 146. ureja tako primere v katerih je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa kot tudi zgornjo mejo tedenskega (osem ur), mesečnega (največ 20 ur) in letnega števila (največ 170 ur oziroma s soglasjem delavca skupaj največ 230 ur) nadurnega dela (Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela se lahko v skladu s tretjim odstavkom 144. člena ZDR-1 upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev, pri čemer se za javne uslužbence, zaposlene v organih državne uprave (drugi odstavek 107. člena Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/25 in 1400/26), navedene omejitve upoštevajo kot povprečne omejitve v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, za javne uslužbence, zaposlene v Državnem zboru pa v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev (28. člen Zakona o Državnem zboru)). Za navedene javne uslužbence (tako kot za zaposlene v gospodarstvu) velja tudi, da se nadurno delo ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.

Razporeditev delovnega časa (in v tem okviru tudi morebitno odrejanje dela preko polnega delovnega časa) je eden od elementov organiziranja delovnega procesa in torej v domeni predstojnika organa državne uprave in Državnega zbora, pri čemer pa mora vsak posamezen predstojnik poleg narave in posebnosti dela upoštevati tudi zakonske obveznosti, ki zagotavljajo delavcem pravico do omejenega delovnega časa, odmorov in počitkov ter pravila glede določanja razporejanja delovnega časa.

Za razliko od javnih uslužbencev, pri funkcionarjih v organih državne uprave in v Državnem zboru, o delu preko polnega delovnega časa kot ga določa ZDR-1 in s tem povezanimi dodatnimi izplačili, ni mogoče govoriti. Zanje se določbe ZDR-1 glede nadurnega dela ne uporabljajo. Skladno z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24 in 12/26 – ZPPJUFT) jim dodatno plačilo iz naslova dela preko polnega delovnega časa ne pripada.

Zavedamo se pomena racionalne porabe javnih sredstev in učinkovite organizacije dela v javnem sektorju. Vendar veljavna zakonodaja že določa omejitve nadurnega dela in prepoveduje njegovo uvedbo, kadar je delo mogoče opraviti v rednem delovnem času z ustrezno organizacijo. V skladu z veljavno ureditvijo funkcionarjem v organih državne uprave in v Državnem zboru, dodatno plačilo iz naslova nadurnega dela ne pripada. Upoštevaje navedeno predloga za spremembo ureditve v predlagani obliki na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo ne podpiramo. Menimo pa, da je treba poudarek nameniti doslednemu izvajanju veljavnih pravil, ustreznemu načrtovanju delovnih obveznosti, kar je v pristojnosti posameznih predstojnikov in učinkovitemu nadzoru nad odrejanjem ter izplačevanjem nadurnega dela.