Delo na praznik, predlog ureditve
Predlagam spremembo glede administrativne ureditve dela na praznik in sicer tako, da se praznik obravnava na enak način kot nedelja. Trenutna ureditev "plačanega" praznika uvaja fiktivne plačane ure praznika, ko oseba ne dela, ki se izključujejo s plačanim delom na praznik. Posledično nastaja zmeda, ko oseba na praznik dela ob netipičnem času, nekateri delodajalci obračunajo praznično nedelo od 7-15, ostalo pa kot dodatno delo, drugi praznično plačilo za nedelo ustrezno zmanjšajo, neglede na to, kdaj v dnevu oseba dela. Nastajajo kreativne mahinacije, ki jih nihče ne razume.
Druga zadeva so nadure. Delo v nedeljo je nadurno delo in oseba, ki dela v nedeljo je lahko na ta račun prosta kak drug dan. Delo ob prazniku se ne šteje v nadurno delo, teh ur ne gre "koristiti", plačilo za to delo (razlika s plačilom tistim, ki so doma) pa v marsikateri panogi ne dosega niti običajne urne postavke (npr. 50% ali 90%). Tako se lahko zgodi, da oseba pride v službo za eno uro (npr. vpoklic za nekaj neodložljivega) in za to dobi plačano npr. 50% urne postavke, kar je sramotno.
Predlagam torej, da se delo za praznik obravnava kot delo v nedeljo. V mesecu, ki vsebuje praznik, se delovna obveznost in mesečna plača vodita glede na delovne dni. Mesečna plača je seveda fiksna in ostane celokupno nespremenjena. Delo na dela prost dan je vodeno kot nadurno delo, ki mu pripada pravica do "korumiščenja" ur, tj odsotnosti namesto plačila, in ustrezni nadurni in praznični dodatki, kot to velja za nedeljo (sicer nedeljski dodatek).
Naj delo na praznik ne bo več kazen za delavca.