Znižanje marže

Odziv Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport

Glede vašega predloga znižanja najvišjih dovoljenih marž Vlada odgovarja, da na podlagi Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 945/26, 1439/26), ki določa mehanizem oblikovanja cen določenih naftnih derivatov, sestavine, ki jih morajo upoštevati podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje teh naftnih derivatov (v nadaljnjem besedilu: distributerji), in merila, po katerih se morajo oblikovati cene ali njihove sestavine, trenutno določena višina marže za pogonska goriva (to je dizel, bencin 95 in kurilno olje) znaša 11,5 centa na liter. Mnenje Vlade je, da zniževanje regulirane marže za pogonska goriva ni utemeljen in učinkovit ukrep za zniževanje maloprodajnih cen goriv. Marža namreč predstavlja le enega od elementov končne maloprodajne cene, medtem ko na gibanje cen bistveno bolj vplivajo: gibanje cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih, menjalni tečaj usd/eur, stroški logistike ter davčne in druge javnofinančne obremenitve. Dodatno administrativno zniževanje marže bi zato imelo omejen neposreden učinek na končno ceno za potrošnika, hkrati pa bi lahko povzročilo nesorazmerne negativne posledice za delovanje trga.

Na maloprodajno ceno vplivajo predvsem dejavniki, na katere slovenski distributerji nimajo neposrednega vpliva, saj je Slovenija majhen in uvozno odvisen trg (nimamo svojih rafinerij in smo v popolnosti odvisni od uvoza), zato se gibanje cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih neposredno odraža v domačih drobnoprodajnih cenah. Naftni distributerji iz marže pokrivajo stroške, povezane z zagotavljanjem prodaje goriv kot so npr. stroški zaposlenih, stroški energije, vzdrževanje in amortizacija bencinskih servisov, logistika in distribucija, investicije v posodobitev infrastrukture, zato bi zmanjševanje marže pomenilo neposredno zmanjševanje ekonomskega prostora za pokrivanje teh stroškov. Vlada meni, da če regulirana marža ne omogoča ustreznega pokrivanja stroškov poslovanja, bodo trgovci oziroma distributerji prisiljeni iskati druge načine za zmanjšanje stroškov kot je npr. zmanjševanje investicij, zmanjševanje števila zaposlenih, zapiranje manj prometnih prodajnih mest (kot se je v preteklosti že zgodilo), zmanjšanje investicij v skladiščno in logistično infrastrukturo, itd. Takšne odločitve trgovcev so v nasprotju z interesom države, saj je za Slovenijo kot tranzitno in logistično pomembno državo bistvena dobro razvita in geografsko dostopna mreža oskrbe z gorivi.