Uvedba 30-urnega polnega delovnega časa
**Spoštovana Vlada Republike Slovenije,**
predlagam, da Republika Slovenija začne pripravljati postopno skrajšanje polnega delovnega časa z dosedanjih približno 40 ur na 30 ur na teden, pri čemer bi se plača zaposlenega ob prehodu na krajši polni delovni čas ohranila.
Predlagam, da se 30-urni delovni teden lahko organizira na različne načine, odvisno od potreb delodajalca, zaposlenih in posamezne panoge.
Možni primeri so:
5 dni × 6 ur, na primer od 8.00 do 14.00;
4 dni × 7,5 ure, s tremi prostimi dnevi;
drugačna razporeditev, če jo omogoča narava dela in je skupni obseg približno 30 ur tedensko.
S tem bi država omogočila, da se krajši delovni čas prilagodi različnim dejavnostim. V pisarniškem okolju bi bil lahko primernejši šesturni delavnik, v nekaterih drugih dejavnostih pa štiridnevni delovni teden z nekoliko daljšimi dnevi.
### 1. Zakaj razmisliti o krajšem delovnem času?
Sedanji osemurni delovni dan izhaja iz zgodovinskega obdobja, ko je bila narava dela bistveno drugačna. V zadnjih desetletjih se je produktivnost dela močno povečala, vendar se ta napredek ni v enaki meri pretvoril v več prostega časa za zaposlene.
OECD ugotavlja, da se je v analiziranih državah OECD od leta 1970 število dejansko opravljenih ur zmanjšalo, hkrati pa je rasla urna produktivnost. OECD opozarja tudi, da se je zgodovinsko skrajševanje delovnega časa v zadnjih desetletjih močno upočasnilo.
To odpira vprašanje, ali bi lahko del prihodnjih koristi večje produktivnosti namenili tudi povečanju kakovosti življenja ljudi.
### 2. Krajši delovni čas lahko pomeni večjo učinkovitost
Pomemben argument za krajši delovni čas ni samo dobro počutje zaposlenih, ampak tudi produktivnost.
Pri daljšem delu se zaradi utrujenosti zmanjšuje učinkovitost posamezne ure dela. OECD navaja raziskave, ki kažejo, da produktivnost z daljšanjem delovnega časa začne upadati, pri zelo dolgih delovnih tednih pa je ta učinek še izrazitejši. Utrujenost lahko poveča tudi možnost napak, slabših odločitev in nesporazumov.
Zato 40 ur dela ni nujno enako 40 uram učinkovitega dela.
Če bi bil zaposleni šest ur na dan bolj spočit, zbran in motiviran, bi lahko del zmanjšanja števila ur nadomestila večja učinkovitost v času, ko je na delovnem mestu.
OECD kot možna mehanizma izpostavlja zmanjšanje utrujenosti in večjo zavzetost zaposlenih. Skrajšanje delovnega časa lahko podjetja prav tako spodbudi k izboljšanju organizacije dela, avtomatizaciji in drugim ukrepom za povečanje produktivnosti.
### 3. Zdravje zaposlenih
Daljši delovni čas ni samo vprašanje prostega časa, ampak tudi javnega zdravja.
OECD navaja, da je redno dolgotrajno delo povezano z večjim tveganjem za zdravstvene težave, poškodbe pri delu ter fizične in duševne zdravstvene težave.
Pri zelo dolgih delovnih tednih so tveganja še izrazitejša. OECD navaja raziskave, po katerih je delo 55 ur ali več tedensko v primerjavi s 35–40 urami povezano z bistveno večjim tveganjem za določene zdravstvene posledice.
Čeprav 40-urni delovni teden sam po sebi ni enak ekstremno dolgemu delovnemu času, dokazi kažejo pomembno povezavo med količino dela, utrujenostjo, zdravjem in produktivnostjo.
### 4. Več časa za družino in življenje zunaj službe
Šest ur dela namesto osmih pomeni dve dodatni uri vsak delovni dan.
Pri petdnevnem tednu je to približno 10 ur na teden oziroma okoli 40 ur na mesec, ki jih lahko zaposleni namenijo:
* družini in otrokom,
* skrbi za starejše družinske člane,
* športu in rekreaciji,
* izobraževanju,
* gospodinjstvu,
* počitku,
* prostovoljnemu delu,
* osebnim projektom in interesom.
OECD ugotavlja, da daljši delovni čas zmanjšuje čas, ki ga imajo ljudje na voljo za prosti čas, osebno nego in neplačano delo, krajši običajni delovni čas pa je v raziskavah povezan z boljšim zadovoljstvom z življenjem, službo in prostim časom.
### 5. Krajši delovni čas ni nujno škodljiv za gospodarstvo
Pomemben argument proti skrajšanju delovnega časa je vprašanje: ali bo gospodarstvo zaradi tega izgubilo 25 % delovnih ur?
Ni nujno.
OECD je pri analizi različnih reform in primerov podjetij ugotovil, da lahko dobro zasnovano zmanjšanje običajnega delovnega časa izboljša dobrobit zaposlenih, ne da bi nujno povzročilo zmanjšanje zaposlenosti ali produktivnosti. Vendar OECD hkrati poudarja, da so rezultati odvisni od načina izvedbe, panoge in vpliva na stroške dela.
To pomeni, da država ne bi smela preprosto predpostaviti, da bo rezultat povsod enak, ampak bi morala reformo spremljati z merljivimi kazalniki.
### 6. Predlagam postopno uvedbo
Namesto takojšnje uvedbe za vse dejavnosti bi bilo mogoče izvesti državni pilotni program.
Na primer:
**1. faza: prostovoljna vključitev podjetij in javnih ustanov.
**2. faza: 30-urni polni delovni čas za določeno obdobje.
**3. faza: spremljanje rezultatov.
Merili bi se lahko:
* produktivnost na opravljeno uro,
* skupni prihodki oziroma dodana vrednost,
* absentizem,
* bolniške odsotnosti,
* fluktuacija zaposlenih,
* število novih zaposlitev,
* zadovoljstvo zaposlenih,
* stres in izgorelost,
* napake in nezgode pri delu,
* stroški delodajalcev,
* konkurenčnost podjetij.
Če bi rezultati pokazali, da se produktivnost na uro poveča ali ostane približno enaka, hkrati pa se izboljšajo zdravje, zadovoljstvo in ravnotežje med delom in zasebnim življenjem, bi bilo mogoče reformo postopoma razširiti.
### 7. Možnost izbire med šesturnim dnevom in daljšim vikendom
Pomembno je, da država ne bi predpisala samo enega načina organizacije.
Osnova bi bila 30 ur tedensko, organizacija pa bi se lahko prilagodila dejavnosti.
Primer A:
**Ponedeljek–petek: 6 ur na dan**
→ 30 ur tedensko
→ vsak dan prej konec delovnika.
Primer B:
**Ponedeljek–četrtek: 7,5 ure na dan**
→ 30 ur tedensko
→ petek prost.
Primer C:
Drugačna razporeditev 30 ur, kadar to zahteva narava dela, izmensko delo ali neprekinjeno zagotavljanje storitev.
Tako bi lahko različni ljudje in podjetja izbrali način, ki jim najbolj ustreza, pri čemer bi ostal skupni polni delovni čas 30 ur tedensko.
### 8. Plača naj se pri prehodu ne zmanjša sorazmerno
Če bi se 40-urni delovni teden preprosto spremenil v 30 ur in bi se plača zmanjšala za 25 %, bi bil učinek reforme bistveno drugačen.
Zato predlagam, da se pri prehodu na 30-urni polni delovni čas **mesečna plača ne zmanjša za sorazmerni delež zmanjšanja ur**.
Namen reforme bi bil povečati produktivnost na uro in kakovost delovnega mesta, ne pa ustvariti klasično 75-odstotno zaposlitev z 75-odstotno plačo.
To bi seveda zahtevalo postopno uvedbo in spremljanje vpliva na stroške dela, cene, konkurenčnost ter zaposlovanje.
### 9. Slovenija bi lahko postala testni primer za prihodnost dela
Tehnološki razvoj, avtomatizacija in umetna inteligenca bodo še naprej povečevali produktivnost dela.
Zato je smiselno razpravljati o tem, kako bomo kot družba razdelili koristi prihodnje produktivnosti.
Ena možnost je, da se večina koristi pretvori v več proizvodnje in več delovnih ur.
Druga možnost je, da del povečane produktivnosti pretvorimo tudi v **več prostega časa, boljše zdravje in višjo kakovost življenja**.
Predlog 30-urnega delovnega tedna zato ni samo predlog spremembe delovnega časa, ampak predlog za razpravo o tem, kako naj bo videti delo v Sloveniji v prihodnosti.
### 10. Predlog
Predlagam, da Vlada Republike Slovenije:
1. preuči možnost uvedbe 30-urnega polnega delovnega tedna;
2. pripravi strokovno analizo gospodarskih, zdravstvenih in socialnih učinkov;
3. uvede pilotni program v zainteresiranih podjetjih in javnih ustanovah;
4. omogoči različne oblike razporeditve 30 ur tedensko;
5. spremlja produktivnost, stroške, zaposlovanje, zdravje in zadovoljstvo zaposlenih;
6. na podlagi rezultatov pilotnega programa pripravi predlog morebitne splošne uvedbe;
7. pri oblikovanju reforme zagotovi dialog z delodajalci, zaposlenimi, sindikati in strokovnjaki.
**Cilj predloga ni manj dela za vsako ceno, temveč bolj učinkovito delo.**
Če lahko enako ali primerljivo količino dela opravimo v krajšem času zaradi večje koncentracije, manjše utrujenosti, boljše organizacije in tehnološkega napredka, bi bilo smiselno del tega napredka nameniti tudi ljudem.
**Predlagam zato, da Slovenija začne resno in na podlagi merljivih podatkov preverjati možnost 30-urnega polnega delovnega tedna – bodisi v obliki petih šesturnih delovnikov bodisi v obliki krajšega števila delovnih dni in podaljšanega vikenda.**