Ureditev neprijetnih vonjav pri gnojenju kmetijskih zemljišč v bližini naselij
Vladi Republike Slovenije predlagam, da pripravi sistemsko ureditev emisij neprijetnih vonjav ter določi obvezne ukrepe za zmanjševanje smradu pri gnojenju kmetijskih zemljišč v bližini stanovanjskih naselij.
Sedanja zakonodaja določa časovne, količinske in okoljske pogoje za uporabo gnojnice, ne določa pa sprejemljive stopnje, pogostosti in trajanja obremenjevanja prebivalcev z neprijetnimi vonjavami. Posledično pristojna inšpekcija praviloma nima pravne podlage za ukrepanje, če je bilo gnojenje formalno izvedeno skladno s kmetijskimi predpisi, čeprav lahko smrad za daljši čas bistveno omeji zračenje stanovanj, sušenje perila, gibanje na prostem, igro otrok ter uporabo vrtov in drugih zunanjih površin.
Podobne motnje, kot je hrup, so zakonsko urejene glede na njihovo jakost, pogostost in trajanje. Ni razumnega razloga, da država tudi za izrazite vonjave ne bi določila objektivnih meril in sorazmernih ukrepov.
Popolna prepoved uporabe živinskih gnojil ni smiselna in ni predmet tega predloga. Predlagam pa, da se:
- določi metodologija ocenjevanja obremenjenosti okolja z neprijetnimi vonjavami;
- določijo posebni pogoji gnojenja v bližini strnjenih stanovanjskih naselij;
- ob tehnično primernih pogojih zahteva uporaba nizkoemisijskih načinov nanašanja gnojnice;
- določijo primerne vremenske in časovne razmere za gnojenje ob naseljih;
- uvede predhodno obveščanje prebivalcev pri gnojenju večjih površin neposredno ob naselju;
- določi pristojni organ ter jasen postopek za prijavo, preverjanje in sankcioniranje nesorazmernih obremenitev;
- kmetom zagotovijo ustrezne finančne spodbude za prehod na tehnologije, ki zmanjšujejo emisije vonjav.
Ministrstvo je že leta 2018 navedlo, da pripravlja strokovne podlage za zakonodajno ureditev neprijetnih vonjav. Leta 2022 pa je v odgovoru na podoben predlog ponovno zapisalo, da Slovenija nima predpisa, ki bi urejal emisije neprijetnih vonjav. Zato prosim za pojasnilo, kaj je bilo od napovedane priprave zakonodaje izvedeno, zakaj splošna ureditev še ni bila sprejeta in ali Vlada načrtuje njeno sprejetje.
Namen predloga ni nasprotovanje kmetijstvu, temveč vzpostavitev razumnega ravnotežja med opravljanjem kmetijske dejavnosti in pravico prebivalcev do zdravega ter normalno uporabnega življenjskega okolja.