Zdravniški pregledi in izostanek iz službe
Predlog za spremembo pravil glede odsotnosti z dela zaradi zdravniških pregledov
V zadnjem času se uvajajo oziroma strožje razlagajo pravila glede odsotnosti z dela zaradi zdravniških pregledov ter spremstva otroka na zdravniški pregled. Menim, da so takšna pravila pogosto neživljenjska in premalo upoštevajo dejanske okoliščine, povezane z zdravstveno obravnavo in organizacijo dela.
Zdravniški pregled ni omejen zgolj na čas, ki ga posameznik preživi v ambulanti. Pogosto gre za dogodek, ki zahteva pripravo, pot do zdravstvene ustanove, iskanje prevoza ali parkirnega mesta ter čas za vrnitev. Pri nekaterih pregledih mora biti oseba tešča, drugi pa vključujejo postopke ali zdravila, zaradi katerih posameznik po pregledu še nekaj časa ni sposoben varno in učinkovito opravljati dela.
Primeri so slabost ali omotica po odvzemu krvi, začasne motnje vida zaradi širjenja zenic pri očesnem pregledu ali posledice zdravil in drugih postopkov, opravljenih v okviru pregleda. Razumno je, da se osebi omogoči tudi čas, da po pregledu zaužije obrok, če je morala biti pred pregledom tešča, ter da minejo neposredne posledice zdravstvenega postopka.
Podobno velja pri spremstvu majhnih otrok. Zdravniški pregled je za otroka pogosto stresen dogodek, zaradi katerega je lahko prestrašen, utrujen ali razdražljiv. Zahteva, da mora starš po končanem pregledu otroka tik pred koncem njegovega običajnega bivanja ponovno odpeljati v vrtec samo zato, da bi sam za eno ali dve uri odšel na delo, je lahko povsem nesmiselna in ne koristi ne otroku, ne staršu, ne delodajalcu.
Takšna pravila poleg tega pogosto ne upoštevajo organizacije konkretnega delovnega procesa. Pri številnih poklicih delavec ne more preprosto priti na delovno mesto za eno ali dve uri. Delo je lahko organizirano v izmenah, proizvodnih ciklih, ekipah ali drugih medsebojno povezanih procesih. Potrebni so lahko prevzem delovne opreme, preoblačenje, izdaja delovne uniforme, varnostni postopki ali razporeditev na določeno delovno mesto. Delodajalci praviloma tudi nimajo organiziranih posebnih postopkov za vključitev delavca, ki bi se dela udeležil le za zelo kratek del delovnega dne.
Zato ni smiselno oblikovati pravil, kot da je mogoče vsako delo poljubno prekiniti in nadaljevati, podobno kot pri nekaterih oblikah pisarniškega dela ali dela od doma. Velik del zaposlenih dela v proizvodnji, zdravstvu, trgovini, gostinstvu, logistiki, vzgoji, storitvah in drugih dejavnostih, kjer je vključevanje v delovni proces bistveno bolj kompleksno.
Pomembno je tudi poudariti, da ljudje zdravnika praviloma ne obiskujejo brez zdravstvenega razloga. Sistem, ki posamezniku po nepotrebnem otežuje dostop do zdravstvenih storitev ali ga sili v nelogično usklajevanje nekaj ur dela z zdravstveno obravnavo, povzroča dodatni stres in administrativne zaplete, pri tem pa ni jasno, kakšna naj bi bila dejanska korist za delavca, delodajalca ali družbo.
Zato predlagam, da Vlada Republike Slovenije obstoječa pravila odpravi oziroma jih bistveno omili.
Predlagam naslednjo ureditev:
1. Dan, ko ima delavec načrtovan zdravniški pregled oziroma spremlja svojega otroka na zdravniški pregled, naj se praviloma šteje kot upravičena odsotnost z dela za celoten delovni dan.
2. Prihod na delo istega dne naj se lahko zahteva le izjemoma, kadar čas pregleda, pot, potrebna priprava in okrevanje po postopku omogočajo, da se delavec dejansko in smiselno vključi v delovni proces (določeno z trajanjem več kot 4 ure in z dogovorom med delavcem in delodajalcem).
3. Pri presoji časa, potrebnega zaradi pregleda, naj se upoštevajo tudi:
- čas poti do zdravstvene ustanove in nazaj,
- nujna priprava na pregled,
- čas za obrok po pregledu, kadar je moral biti posameznik tešč,
- neposredne posledice pregleda ali zdravstvenega postopka, kot so slabost, omotica, motnje vida zaradi razširjenih zenic ali učinki prejetih zdravil,
- posebne okoliščine pri spremstvu majhnega otroka.
4. Če se delavec po pregledu vrne na delo, mora delodajalec zagotoviti realno možnost njegove vključitve v delovni proces, vključno z dostopom do potrebne delovne opreme, uniforme in ustrezne organizacije dela.
5. Če delovnega procesa zaradi njegove narave za preostali del dneva ni mogoče smiselno organizirati, naj se delavcu prizna upravičena odsotnost za celoten dan.