Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Preveritev položaja prevladajoče medijske hiše in zaščita uporabnikov pred omejevanjem funkcionalnosti plačljivih TV storitev

940 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

Predlagam, da Vlada Republike Slovenije pristojnim organom naloži oziroma jih pozove k celoviti proučitvi položaja na slovenskem trgu televizijskih programov in elektronskih komunikacij, predvsem razmerja med izdajateljem PRO PLUS, televizijskimi operaterji in končnimi uporabniki.

Povod za predlog je sprememba, ki jo je PRO PLUS uvedel 31. avgusta 2026 pri svojih programih POP TV, Kanal A, KINO, BRIO, OTO in ASTRA. Pri ogledu vsebin za nazaj v prvih treh dneh po predvajanju ni več mogoče preskočiti oglasnih blokov.

Problem ni samo v tem, da mora uporabnik gledati oglase. Problem je širši.

Uporabnik televizijsko storitev plačuje operaterju. Funkcija časovnega zamika je del te plačljive storitve. Z novo omejitvijo je bila bistveno zmanjšana njena uporabnost, saj uporabnik pri aktualnih vsebinah ne more več preskočiti oglasov.

Hkrati so programi PRO PLUS vključeni v osnovne oziroma temeljne programske sheme operaterjev. Uporabnik se jim zato praviloma ne more preprosto odpovedati in posledično plačevati nižje naročnine.

Še pomembneje: po javno dostopnih informacijah enaka omejitev velja pri vseh oziroma večjih slovenskih operaterjih. Uporabnik zato z menjavo operaterja ne more učinkovito pridobiti televizijske storitve z drugačnimi pogoji glede preskakovanja oglasov na programih PRO PLUS.

To ustvarja vprašanje, ali ima posamezen izdajatelj zaradi svojega položaja na slovenskem trgu možnost določati pogoje, ki jih morajo nato izvajati vsi operaterji, če želijo svojim naročnikom ponujati njegove programe.

Predlagam, da Vlada oziroma pristojni organi preverijo predvsem:

1. ali je trenutna ureditev ustrezna z vidika varstva potrošnikov;

2. ali lahko izdajatelj televizijskih programov prek pogodbenih pogojev z operaterji bistveno spreminja funkcionalnost plačljive storitve, ki jo operater ponuja končnemu uporabniku;

3. ali bi moral imeti naročnik v takem primeru pravico do odstopa od pogodbe brez pogodbenih kazni;

4. ali bi moral imeti uporabnik možnost iz osnovnega televizijskega paketa odstraniti programe posameznega izdajatelja in zaradi tega plačevati ustrezno nižjo naročnino;

5. ali je primerna ureditev, po kateri so programi določenega komercialnega izdajatelja vključeni v osnovne programske sheme, uporabnik pa jih ne more izločiti;

6. ali lahko izdajatelj, ki ima pomemben položaj na trgu televizijskih vsebin, s pogodbenimi pogoji vpliva na funkcionalnosti, ki jih operaterji ponujajo svojim naročnikom;

7. ali dejstvo, da enaka omejitev velja pri vseh večjih operaterjih, zahteva dodatno preverjanje z vidika konkurenčnega prava;

8. ali obstoječi regulatorni okvir dovolj učinkovito preprečuje, da bi en ponudnik vsebin zaradi svojega položaja določal pogoje, ki jih morajo sprejeti vsi operaterji;

9. ali so potrebne spremembe zakonodaje, ki bi bolje zaščitile uporabnike pred takšnim prenosom pogajalske moči z veleprodajnega oziroma distribucijskega trga na končno uporabniško storitev.

Pri tem ne trdim, da je PRO PLUS ali kateri od operaterjev že storil kršitev konkurenčnega prava. Dejstvo, da je enaka sprememba nastopila pri vseh operaterjih, samo po sebi ni dokaz kartela. Prav tako pa samo po sebi ne pomeni, da usklajenega ravnanja ali zlorabe tržne moči ni.

Zato predlagam, da se preverijo dejanske pogodbe in pogoji med PRO PLUS in operaterji ter komunikacija, povezana z uvedbo te spremembe.

Komercialni televizijski programi imajo pravico do oglaševanja. Vprašanje je, ali smejo zaradi svojega položaja uporabnikom, ki že plačujejo televizijsko storitev, prek operaterjev omejiti funkcionalnost časovnega zamika, pri čemer uporabnik nima realne možnosti, da bi se takšnim pogojem izognil z izbiro drugega operaterja ali z odstranitvijo teh programov iz svojega paketa.

Predlagam, da Vlada zato:

* zaprosi AKOS, AVK in pristojne organe za analizo trenutnega stanja;

* preveri konkurenčnopravne in potrošniške vidike takšnega ravnanja;

* preveri pogodbene odnose med PRO PLUS in operaterji;

* preveri dejanski obseg obvezne oziroma praktično nujne vključitve programov PRO PLUS v osnovne programske sheme;

* ter po potrebi pripravi spremembe zakonodaje, ki bodo uporabnikom omogočile učinkovito izbiro in preprečile, da bi bil uporabnik zaradi položaja posameznega izdajatelja prisiljen sprejeti programe, ki jih ne spremlja ali bistveno zmanjšanje funkcionalnosti plačljive storitve.

Menim, da je vprašanje pomembno za vse uporabnike televizijskih storitev v Sloveniji, saj posamezen uporabnik trenutno nima učinkovitega načina, da bi z menjavo operaterja dosegel drugačne pogoje.

104 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Matjaż . 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 11. 2026

Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo

Ministrstvo v nadaljevanju podaja odgovor z vidika varstva pravic končnih uporabnikov, kot so te  opredeljene v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, 18/23 – ZDU-1O in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZEKom-2). 

V konkretnem primeru se sprememba nanaša na naročnike storitev televizije pri vseh operaterjih elektronskih komunikacij. Sprememba pogodbenih pogojev, določenih v naročniških pogodbah, je v trenutni zakonodaji urejena v 192. členu ZEKom-2, ki v nacionalno zakonodajo prenaša 105. člen Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Za poglavje EECC, ki ureja pravice končnih uporabnikov, velja maksimalna harmonizacija, kar pomeni, da države članice v svojem nacionalnem pravu navedenega področja ne smejo urediti drugače, vključno z določitvijo bolj ali manj strogih določb za zagotovitev drugačne ravni zaščite, razen če EECC določa drugače.

Določba 192. člena ZEKom-2 med drugim določa, da mora operater o vsaki enostranski spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, naročnike obvestiti najmanj 30 dni pred predlagano uveljavitvijo sprememb. Pri tem morajo biti naročniki obveščeni, da imajo pravico v roku 60 dni od prejema obvestila odstopiti od naročniške pogodbe brez plačila kakršnih koli dodatnih stroškov (npr. stroškov prekinitve naročniškega razmerja oziroma drugih administrativnih stroškov, pogodbenih kazni, zneskov prejetih ugodnosti ali drugih dogovorjenih nadomestil), če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. Navedeno ne velja v zakonsko določenih izjemah iz drugega odstavka tega člena (tj. če je predlagana sprememba (1) izključno v korist končnega uporabnika ali (2) zgolj administrativne narave in nima negativnih posledic za končnega uporabnika ali (3) je potrebna zaradi uskladitve s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi predpisi, drugimi predpisi in predpisi EU, ki se uporabljajo neposredno).

Glede na določbo 192. člena ZEKom-2 lahko torej končni uporabnik prekine naročniško razmerje le, če gre za enostransko spremembo pogojev naročniškega razmerja. Glede na analizo trenutnega stanja – ki jo je AKOS, kot pristojni organ za nadzor nad citirano določbo ZEKom-2, že opravila – večina slovenskih operaterjev v svojih splošnih pogojih ne določa, da bo ponujanje storitve »ogled za nazaj« pri IP televiziji delovalo tako, da bo lahko uporabnik med gledanjem za nazaj »preskočil« določen del predvajane vsebine, temveč zgolj na kratko opredeljuje, da operaterji naročnikom ogled za nazaj omogočajo.

Ali omejitev možnosti preskakovanja oglasnih vsebin pri ogledu nazaj predstavlja enostransko spremembo pogojev naročniške pogodbe, je tako odvisno od izrecnih določb konkretne naročniške pogodbe in splošnih ter posebnih pogojev poslovanja. Presoja se zato v nadzornih postopkih pred AKOS, ki presoja, ali je v konkretnem primeru nastopil dejanski stan 192. člena ZEKom-2, opravi individualno za vsako naročniško razmerje posebej, posledično pa tudi za vsakega operaterja elektronskih komunikacij.

Veljavni ZEKom-2 ne zagotavlja pravice do časovno zamaknjenega ogleda televizijskega programa za določeno časovno obdobje ali do preskakovanja oglasnih vsebin, saj to ni predmet urejanja zakona s področja elektronskih komunikacij. Pogodbeni pogoji med operaterjem in končnim uporabnikom so praviloma posebej opredeljeni v naročniški pogodbi in pripadajoči dokumentaciji (splošni in posebni pogoji poslovanja operaterja, veljaven cenik ter morebitni drugi dokumenti) posameznega operaterja.

Na MNZJU se zavedamo tako navedene problematike (tj. bistvenega zmanjšanja funkcionalnosti plačljive storitve), kot tudi vprašanj, povezanih z možnostmi odstranjevanja programov posameznega izdajatelja iz osnovnega televizijskega paketa, ki bi se odražali v ustrezno nižji naročnini. Vendar na tem področju velja svobodna gospodarska pobuda. Glede izbire programske sheme, imajo uporabniki možnost izbire med različnimi paketi pri posameznih operaterjih oziroma med različnimi operaterji; v kolikor do sprememb glede programskih shem pride v času vezave, lahko uporabnik ob pogojih iz 192. člena ZEKom-2 prekine naročniško razmerje in pogodbo sklene pri drugem ponudniku (ki ponuja zanj sprejemljivejšo programsko shemo).

Glede na zgornja pojasnila menimo, da sprememba zakonodaje s področja elektronskih komunikacij ni potrebna.

Komentarji