Znižanje cene kurilnega olja za najmanj 0,25 EUR na liter v času kurilne sezone
Predlagam, da Vlada Republike Slovenije zaradi izrednih razmer na svetovnem energetskem trgu ter pred začetkom glavne kurilne sezone sprejme dodatne ukrepe za občutno znižanje cene ekstra lahkega kurilnega olja za gospodinjstva.
Moj konkreten predlog je, da se končna maloprodajna cena kurilnega olja za gospodinjstva v obdobju od 1. oktobra 2026 do 31. marca 2027 z dodatnimi državnimi ukrepi zniža za najmanj 0,25 EUR na liter, oziroma da država stremi k temu, da cena v času glavne kurilne sezone ne bi presegala približno 1,25 do 1,30 EUR za liter.
Sedanja cena kurilnega olja je za gospodinjstva že zelo visoka. Pri nakupu večjih količin, ki so pri ogrevanju stanovanjskih hiš običajne, gre za zelo velike zneske.
Znižanje za 0,25 EUR na liter bi pomenilo:
- pri 1.000 litrih približno 250 EUR prihranka,
- pri 1.500 litrih približno 375 EUR prihranka,
- pri 2.000 litrih približno 500 EUR prihranka,
- pri 3.000 litrih pa že približno 750 EUR prihranka za gospodinjstvo.
Takšen ukrep bi zato imel neposreden in zelo konkreten učinek na življenjske stroške ljudi.
Razmere na energetskem trgu so izredne
Predlog se mi zdi še posebej pomemben zaradi trenutnih vojnih in geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu.
Hormuška ožina je ena najpomembnejših svetovnih transportnih poti za nafto in druge energente. Zaradi vojne in vojaških aktivnosti je promet skozi to območje močno omejen in tvegan. Posledica so motnje pri dobavi, dražji transport, večje zavarovalne premije in rast cen nafte na svetovnih trgih.
Poleg tega so bili prizadeti tudi alternativni oskrbni sistemi, ki so namenjeni prav temu, da lahko države proizvajalke nafto izvažajo mimo Hormuške ožine. Napadi na naftno infrastrukturo in začasna ustavitev pomembnih naftovodov pomenijo, da je svetovni trg z energenti trenutno še bolj izpostavljen morebitnim novim motnjam.
Tako se lahko zgodi, da bodo slovenska gospodinjstva prav ob začetku zime plačevala še višjo ceno energenta zaradi vojne in dogodkov, na katere nimajo nikakršnega vpliva.
Menim, da država v takšnih izrednih okoliščinah ne bi smela samo spremljati gibanja cen, ampak bi morala pravočasno ukrepati.
Sedanji ukrepi niso dovolj
Pozdravljam dosedanje ukrepe Vlade Republike Slovenije, s katerimi so bile omejene marže ter začasno odpravljene oziroma zmanjšane nekatere dajatve.
Vendar menim, da glede na sedanje razmere to ne bo zadostovalo.
Posebej problematično je, da se začasna oprostitev nekaterih dajatev izteka ravno ob začetku jeseni oziroma kurilne sezone. To je obdobje, ko številna gospodinjstva polnijo svoje rezervoarje in kupujejo od 1.000 do 2.000 litrov kurilnega olja ali še več.
Zato predlagam, da se država ne vrne avtomatično na prejšnje dajatve, ampak da za gospodinjstva uvede poseben zimski režim oblikovanja cene kurilnega olja.
Konkretno predlagam naslednje ukrepe
Vlada naj za obdobje od 1. oktobra 2026 do najmanj 31. marca 2027:
- podaljša popolno oprostitev CO₂ dajatve in prispevka za energetsko učinkovitost za kurilno olje;
- dodatno zniža trošarino za kurilno olje na najnižjo raven, ki jo dopuščajo evropski predpisi;
- začasno dodatno omeji najvišjo dovoljeno maržo distributerjev kurilnega olja;
- po potrebi uvede začasno državno subvencijo oziroma zimski energetski popust, s katerim bi država pokrila dodatni del cene;
- z navedenimi ukrepi zagotovi, da se trenutna končna cena kurilnega olja zniža za najmanj 0,25 EUR na liter;
- v primeru nadaljnjega izrazitega dviga svetovnih cen nafte pripravi možnost še večjega znižanja dajatev ali dodatne pomoči, da se celotno breme mednarodne energetske krize ne prenese neposredno na gospodinjstva.
Ogrevanje doma ni luksuz
Pri tem je treba poudariti, da kurilno olje za večino uporabnikov ni stvar izbire ali luksuza.
Veliko slovenskih hiš ima obstoječe sisteme centralnega ogrevanja na kurilno olje. Njihovi lastniki ne morejo zaradi nenadnega dviga cene energenta čez noč zamenjati celotnega ogrevalnega sistema.
Prehod na toplotno črpalko ali drug vir energije lahko pomeni investicijo več tisoč ali celo več deset tisoč evrov, še posebej pri starejših hišah, kjer je treba pred tem urediti izolacijo, radiatorje, električni priključek ali druge dele objekta.
Med uporabniki kurilnega olja je tudi veliko starejših ljudi in upokojencev, ki takšne investicije težko financirajo.
Zato ni pravično, da se jim v obdobju mednarodne energetske krize samo sporoči, naj zamenjajo način ogrevanja.
Energetski prehod je potreben, vendar mora biti postopen in socialno vzdržen.
Ukrep bi moral biti sprejet še pred začetkom zime
Posebej pozivam Vlado, naj ukrepa pravočasno.
Ni smiselno čakati na december ali januar, ko bodo temperature nizke in bodo ljudje kurilno olje že kupili. Veliko gospodinjstev napolni svoje rezervoarje septembra, oktobra in novembra.
Prav zato bi morala biti odločitev o znižanju cene sprejeta čim prej.
Ob trenutnih vojnih razmerah, močno omejenem pretoku energentov skozi eno najpomembnejših svetovnih transportnih poti ter težavah tudi na alternativnih oskrbnih poteh obstaja realno tveganje nadaljnje rasti cen nafte.
Država bi morala tokrat ukrepati preventivno in ne šele potem, ko bodo cene že močno narasle.
Zato predlagam, da Vlada Republike Slovenije za kurilno sezono 2026/2027 uvede poseben zimski režim za kurilno olje ter z znižanjem dajatev, trošarine, omejitvijo marž in po potrebi začasno subvencijo zniža končno ceno za gospodinjstva za najmanj 0,25 EUR na liter.
Če bodo mednarodne razmere omogočale še večje znižanje, naj bo cilj cena kurilnega olja največ približno 1,25 EUR na liter.
Ogrevanje stanovanjskega objekta v zimskih mesecih ni luksuz, ampak osnovna življenjska potreba. V času izredne mednarodne energetske krize pa bi morala država storiti vse, kar je v razumnih finančnih okvirih mogoče, da posledic vojne in motenj v svetovni oskrbi z energenti ne bodo v največji meri plačala slovenska gospodinjstva.