Optimizacija delovanja Zavoda RS za zaposlovanje
Že pred neposredno izkušnjo z Zavodom RS za zaposlovanje sem imel občutek, da obstoječi sistem ne izkorišča svojega potenciala. Sedaj, ko sem tudi sam postal del tega sistema, pa opažam predvsem eno večjo sistemsko težavo: cilj je pogosto čim hitrejša zaposlitev brezposelne osebe, bistveno manj poudarka pa je na tem, ali je ta zaposlitev smiselna glede na njeno znanje, izkušnje, kompetence in potrebe slovenskega trga dela.
Sam imam splošno maturo ter več kot deset let izkušenj na področju IT in programske opreme, večino tega v mednarodnem okolju. Po zaprtju s. p. sem se prijavil na Zavod in se tako neposredno srečal z načinom priprave zaposlitvenega načrta ter napotovanja kandidatov.
Pri izdelavi zaposlitvenega načrta se sicer opredelijo področja zaposlitve, upoštevajo izobrazba, pridobljene kompetence ter dosedanje delovne izkušnje. Kljub temu pa lahko iskalec zaposlitve prejme predlog oziroma napotitev na delovno mesto, ki ima zelo malo skupnega z njegovim dejanskim poklicnim profilom.
Pri tem se od brezposelne osebe pričakuje, da se na napotitev ustrezno odzove. Če meni, da delovno mesto zanjo ni primerno, mora svojo odločitev oziroma zavrnitev tudi utemeljiti. Če ima oseba omenjeno "poslovna analitika" v načrtu in delovno mesto omenja "analizo", razlog "predlagana napotitev preveč odstopa od zaposlitvenega načrta" ni nujno več sprejemljiv.
Menim, da bi moralo enako načelo veljati tudi v nasprotni smeri.
Če mora kandidat pojasniti, zakaj določeno delovno mesto zanj ni ustrezno, bi moral biti tudi sistem sposoben pojasniti, zakaj ocenjuje, da je določeno delovno mesto glede na njegove kompetence, izkušnje in zaposlitveni načrt zanj primerno. Odgovor v smislu »menimo, da bi bilo to primerno za vas« ni dovolj, če med zahtevami delovnega mesta in profilom kandidata ni jasne povezave.
### Cilj ne bi smel biti zgolj čim hitrejša zaposlitev
Posebej problematičen se mi zdi pristop, ki ga najbolje ponazarja izjava ene od svetovalk: »Nam je pomembno predvsem, da vam čim prej najdemo delo.«
Tak pristop je po mojem mnenju preveč kratkoročen.
Naloga Zavoda ne bi smela biti samo zmanjševanje števila registriranih brezposelnih, temveč tudi **optimizacija razporejanja človeškega kapitala na slovenskem trgu dela**.
Če nekoga z desetletnimi izkušnjami na področju IT zaposlimo na delovnem mestu, kjer uporablja morda deset odstotkov svojega znanja, smo statistično sicer rešili brezposelnost ene osebe, z vidika gospodarstva pa nismo nujno dosegli optimalnega rezultata.
Enako velja za druge poklice.
Če izkušen varilec, elektrotehnik, strojnik, programer ali drug specialist zaradi trenutne brezposelnosti sprejme delo, ki nima povezave z njegovimi kompetencami, lahko čez nekaj mesecev drugo slovensko podjetje išče ravno takšen kader in ga ne najde.
Zato bi moral biti cilj sistema:
**prava oseba na čim bolj pravem delovnem mestu, ne zgolj oseba na kateremkoli delovnem mestu.**
Takšen pristop bi dolgoročno koristil tako iskalcem zaposlitve kot delodajalcem in državi.
### Zavod bi moral postati aktivni posrednik, ne zgolj platforma
Druga težava, ki jo opažam, je prevelika pasivnost sistema.
Danes ogromno podjetij prostih delovnih mest ne objavlja prek Zavoda. Objavljajo jih na svojih spletnih straneh, LinkedInu, drugih zaposlitvenih portalih ali prek lastnih kadrovskih kanalov.
Če Zavod iskalcu zaposlitve nalaga aktivno iskanje zaposlitve in pričakuje, da sam išče zaposlitvene možnosti tudi izven njihove baze, bi bilo smiselno, da je na podoben način aktiven tudi Zavod.
Zavod ima namreč nekaj, česar posameznik nima: infrastrukturo, podatke, veliko število svetovalcev, dostop do baz podjetij ter možnost avtomatizirane obdelave velike količine informacij.
Zato bi moral Zavod postati bistveno bolj aktiven pri iskanju zaposlitvenih priložnosti.
## Predlog optimizacije oziroma rekonstrukcije sistema
### 1. Aktivno iskanje prostih delovnih mest izven baze Zavoda
Sistem bi moral avtomatizirano pregledovati tudi zaposlitvene strani slovenskih podjetij, ne samo delovnih mest, ki jih delodajalci neposredno prijavijo Zavodu.
Osnovni sistem bi lahko:
* iz podatkov AJPES pridobil seznam aktivnih podjetij in njihovih dejavnosti,
* identificiral spletne strani podjetij,
* periodično pregledoval njihove strani »Kariera«, »Zaposlitev«, »Jobs« in podobno,
* zaznal nova prosta delovna mesta,
* jih strukturirano shranil v interno bazo,
* jih glede na zahteve delovnega mesta povezal s profili prijavljenih kandidatov.
Takšno preverjanje bi bilo z današnjimi informacijskimi in avtomatizacijskimi tehnologijami možno izvajati tedensko ali celo dnevno.
Svetovalec bi nato prejel predlog sistema in ga pred posredovanjem kandidatu samo preveril.
### 2. Napotovanje na podlagi kompetenc, ne samo formalne izobrazbe
Časi, ko je bilo mogoče posameznika ocenjevati predvsem po zaključeni šoli, so že dolgo mimo.
Pri številnih poklicih, predvsem v IT, tehniki, projektnem vodenju, prodaji in drugih strokovnih dejavnostih, so lahko desetletne praktične izkušnje bistveno pomembnejše od formalnega naziva izobrazbe.
Profil kandidata bi zato moral vsebovati strukturirane podatke o:
* delovnih izkušnjah,
* konkretnih strokovnih znanjih,
* uporabljenih tehnologijah in orodjih,
* industrijah, v katerih je delal,
* jezikovnih znanjih,
* vodenju ljudi ali projektov,
* delu z mednarodnimi strankami,
* prenosljivih kompetencah.
Na podlagi teh podatkov bi sistem lahko precej bolje ugotavljal, katera delovna mesta so za posameznika dejansko primerna.
### 3. Uvedba ocene ujemanja med kandidatom in delovnim mestom
Pred napotitvijo bi bilo smiselno uvesti preprosto oceno ujemanja kandidata z delovnim mestom.
Na primer:
**ujemanje s kompetencami: 80 %**
**ujemanje z izkušnjami: 90 %**
**ujemanje z izobrazbo: 60 %**
**lokacijska ustreznost: 100 %**
Če je skupno ujemanje zelo nizko, bi moral sistem takšno napotitev posebej utemeljiti.
Tako bi se zmanjšalo število napotitev, pri katerih kandidat in delodajalec že vnaprej nimata realnega skupnega interesa.
### 4. Obvezna utemeljitev bistveno neustreznih napotitev
Če mora kandidat pojasniti zavrnitev zaposlitve, bi bilo smiselno, da obstaja tudi kratka obrazložitev, zakaj mu je Zavod določeno delovno mesto predlagal.
Primer:
»Delovno mesto je bilo predlagano zaradi vaših izkušenj z vodenjem projektov, znanja nemškega jezika in izkušenj z delom z mednarodnimi naročniki.«
Takšna obrazložitev bi imela bistveno več smisla kot zgolj administrativna napotitev.
### 5. Iskanje skritih zaposlitvenih možnosti
Zavod bi lahko šel še korak dlje.
Če sistem zazna, da je v določeni regiji na primer deset registriranih kandidatov z izkušnjami na področju IT, proizvodnje, elektrotehnike ali druge dejavnosti, bi lahko identificiral podjetja iz teh dejavnosti in jih proaktivno kontaktiral.
Vprašanje ne bi bilo zgolj:
»Ali imate objavljeno prosto delovno mesto?«
temveč tudi:
»V naši evidenci imamo več kandidatov z naslednjimi kompetencami. Ali imate trenutno oziroma v bližnji prihodnosti potrebo po takšnem kadru?«
Na ta način bi Zavod dejansko postal posrednik med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.
### 6. Merjenje uspešnosti na podlagi kakovosti zaposlitve
Pomembno bi bilo spremeniti tudi način, kako se meri uspešnost Zavoda.
Uspeh ne bi smel biti samo:
**»oseba ni več brezposelna.«**
Meriti bi bilo treba tudi:
* koliko kandidatov se je zaposlilo na področju svojih kompetenc,
* koliko časa so na novem delovnem mestu ostali,
* koliko napotitev je privedlo do zaposlitve,
* kako visoko je bilo ujemanje kandidata z delovnim mestom,
* koliko delovnih mest je Zavod aktivno našel izven svoje obstoječe baze,
* zadovoljstvo delodajalcev in kandidatov z ujemanjem.
## Zaključek
Zavod RS za zaposlovanje ima potencial, da postane bistveno več kot evidenca brezposelnih in zbirka zaposlitvenih oglasov.
S podatki, ki jih država že ima, z avtomatizacijo ter z uporabo sodobnih informacijskih rešitev bi lahko postal **aktivni sistem za optimizacijo slovenskega trga dela**.
Razlika je pomembna.
Če človeka čim prej zaposlimo na kateremkoli delovnem mestu, smo rešili statistični problem.
Če pa njegove kompetence povežemo z delodajalcem, ki jih dejansko potrebuje, smo rešili gospodarski problem.
Po mojem mnenju bi moral biti prav slednji eden izmed glavnih ciljev Zavoda RS za zaposlovanje.