Delo od doma v breme državi?
Spoštovani,
iz objavljenih usmeritev za odobravanje dela na domu izhaja, da se z dnem 1. 9. 2026 obseg dela na domu za zaposlene v državni upravi bistveno omejuje, saj bo praviloma odobren le en dan dela na domu tedensko, dodatni dan pa le pod posebnimi pogoji.
Zanima me, na podlagi katerih analiz, podatkov in strokovnih podlag je bila sprejeta odločitev za zmanjšanje obsega dela na domu. V zadnjih letih se je namreč izkazalo, da številni javni uslužbenci svoje naloge uspešno in učinkovito opravljajo tudi na daljavo, hkrati pa tak način dela prinaša številne koristi tako zaposlenim kot državi.
Odločitev o omejevanju dela na domu je še posebej težko razumljiva v trenutnih razmerah, ko so stroški prevoza na delo zaradi visokih cen goriv za mnoge zaposlene pomembna finančna obremenitev. Poleg tega prenove avtocest in drugi infrastrukturni posegi povzročajo vsakodnevne prometne zastoje, zaradi katerih zaposleni izgubljajo veliko časa na poti v službo in iz nje. Posledično prihaja do dodatnega obremenjevanja cestne infrastrukture, povečanih izpustov toplogrednih plinov ter slabšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Zato predlagam, da Vlada Republike Slovenije ponovno preuči navedeno odločitev ter:
vrne ureditev dela na domu na raven, ki je veljala pred zadnjimi omejitvami, oziroma
omogoči najmanj tri dni dela na domu tedensko za delovna mesta, kjer narava dela to dopušča in kjer so delovni rezultati primerljivi ali boljši od dela v prostorih delodajalca.
Takšna rešitev bi prispevala k zmanjšanju prometnih obremenitev, nižjim stroškom zaposlenih, boljši organizaciji dela ter večjemu zadovoljstvu zaposlenih, obenem pa ne bi negativno vplivala na kakovost izvajanja nalog državne uprave.
Prosim za pojasnilo, katere konkretne analize, kazalniki ali ugotovitve so bili podlaga za odločitev o zmanjšanju obsega dela na domu, ter za razmislek o ponovni uvedbi prožnejše ureditve.
Lepo pozdravljeni.