29. 9. 2026
Odziv Ministrstva za finance
Sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z DDV je v Republiki Sloveniji določen z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE in 40/23 – ZDavPR-B, 122/23 in 104/24; v nadaljevanju: ZDDV-1), ki je urejen in uveden skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347, z dne 11. 12. 2006 s spremembami; v nadaljevanju: Direktiva o DDV). Države članice EU morajo spoštovati okvir pravnega sistema EU in nacionalna pravila sprejemati v okviru možnosti, ki jih dopušča evropska zakonodaja. Način obračunavanja DDV, ki se uporablja za dobavo blaga in storitev v Republiki Sloveniji tako temelji na omenjeni direktivi.
V skladu s 3. členom ZDDV-1 so predmet obdavčitve z DDV dobave blaga in opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo.
Davčno osnovo opredeljuje 36. člen ZDDV-1. Ta v prvem odstavku določa, da pri dobavah blaga ali storitev davčna osnova, od katere se obračuna DDV, vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih dobav, če ni s tem zakonom drugače določeno. V davčno osnovo se na podlagi a) točke petega odstavka 36. člena ZDDV-1 vštevajo, če že niso všteti, trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV.
Zadevna določba je v našo zakonodajo prenesena iz Direktive o DDV, konkretneje iz točke a) 78. člena, ki določa, da davčna osnova vključuje naslednje elemente: davke, dajatve, prelevmane in takse, razen DDV. Sodišče Evropske unije je glede zadevne določbe Direktive o DDV še pojasnilo, da morajo biti davki, dajatve, prelevmani in takse, da bi bili lahko vključeni v osnovo za odmero DDV, čeprav ne predstavljajo dodane vrednosti in niso ekonomska protivrednost za dobavo blaga oz. storitve, tudi neposredno povezani s to dobavo.
Republika Slovenija tako nima proste izbire pri določanju načina in obsega obdavčitve v primerih, ki jih navajate, ampak mora slediti zakonodaji EU, po kateri so torej trošarine (ter drugi davki in dajatve) vključene v osnovo, od katere je obračunan DDV. Direktive predstavljajo enega od temeljev prava EU in sodijo med t. im. sekundarne pravne vire EU, njihov glavni cilj pa je harmonizacija nacionalnih zakonodaj. Države članice zavezujejo glede rezultata, ki ga je potrebno doseči, prepuščajo pa jim obliko ureditve v okviru nacionalne zakonodaje.
Glede na navedeno Ministrstvo za finance predlogu ne more slediti.