Meritokracija pri imenovanju direktorjev bolnišnic
Predlagam, da za direktorje javnih bolnišnic določimo jasne in objektivno preverljive minimalne kriterije vodstvenih kompetenc.
Bolnišnice so med največjimi in najbolj kompleksnimi organizacijami v državi. UKC Ljubljana ima skoraj 9.000 zaposlenih, velike finančne tokove, zahtevne investicije in izjemno odgovornost do pacientov in davkoplačevalcev. Zato samo strokovna odličnost na medicinskem področju ne more biti zadosten kriterij za njihovo vodenje.
Pri kandidatih naj se preverja predvsem:
1. koliko zaposlenih so doslej dejansko vodili,
2. za kakšen proračun in poslovne rezultate so odgovarjali,
3. ali imajo izkušnje z vodenjem večjih in kompleksnih organizacij,
4. ali so vodili večje investicije in organizacijske spremembe,
5. Katere merljive rezultate so pri svojem dosedanjem delu dosegli.
Preprost test: če bi isti kandidat z istim življenjepisom kandidiral v gospodarstvu – bi ga resno obravnavali za predsednika uprave Krke ali so njegove dosedanje vodstvene izkušnje bližje vodenju kebaba na železniški postaji? Če je odgovor slednje, zakaj bi bil dovolj dober za vodenje velike bolnišnice?
Pri tem ni pomembno, ali je kandidat zdravnik, ekonomist, pravnik ali inženir. Vodenje velike bolnišnice je samostojna kompetenca, ki zahteva dokazljive vodstvene izkušnje in rezultate.
Če želimo meritokracijo uveljaviti tudi v praksi, ne sme biti bistveno, kdo kandidata predlaga ali kateri politični opciji je blizu, ampak ali ima kompetence za organizacijo, ki jo prevzema.
Predlog sklepa: za imenovanje direktorjev javnih bolnišnic se določijo transparentni minimalni kriteriji vodstvenih izkušenj, finančne odgovornosti in dokazljivih rezultatov. Ob imenovanju se predstavijo ključne reference izbranega kandidata ter merljivi cilji njegovega mandata.