Zakonodajna pobuda za uvedbo univerzalne mikrodejavnosti »Moje delo«
ZAKONODAJNA POBUDA ZA UVEDBO UNIVERZALNE MIKRODEJAVNOSTI
»MOJE DELO«
Predlog za uvedbo nove pravne oblike zakonitega dela med osebnim dopolnilnim delom in klasičnim podjetništvom
Predlagatelj pobude:
Andrej Majer – Andi Mandi
Maribor, Slovenija
Datum: 18. avgust 2026
________________________________________
1. POVZETEK POBUDE
Predlaga se uvedba nove pravne oblike opravljanja gospodarske dejavnosti fizične osebe z nazivom:
UNIVERZALNA MIKRODEJAVNOST
oziroma digitalni sistem:
MOJE DELO
Namen sistema je omogočiti vsakemu posamezniku, da lahko pod preprostimi, preglednimi in sorazmernimi pogoji zakonito prodaja lastne izdelke ali opravlja storitve, ne da bi moral zaradi majhnega začetnega obsega dejavnosti takoj ustanoviti s.p., d.o.o. ali drugo pravno osebo.
Osnovno načelo predloga je:
Najprej človeku omogoči, da dela.
Ko začne ustvarjati vrednost, naj prispeva.
Ko dovolj zraste, naj prevzame zahtevnejšo obliko podjetništva.
Predlagani sistem bi temeljil na digitalnem evidentiranju transakcij in avtomatskem obračunu javne dajatve od dejansko ustvarjenega prometa.
Kot izhodiščni model se predlaga 25 % od vsake evidentirane transakcije, pri čemer bi bilo treba z ekonomsko, davčno, socialno in pravno analizo določiti natančno razdelitev tega zneska ter preveriti njegovo dolgoročno vzdržnost.
________________________________________
2. RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA
Slovenski pravni sistem že pozna osebno dopolnilno delo kot posebno obliko zakonitega dela, vendar je njegov obseg omejen z zakonsko določenimi dejavnostmi in prihodkovnimi omejitvami. Trenutna meja prihodkov pri ODD znaša 4.578,06 € v posameznem polletju oziroma 9.156,12 € letno. ODD je treba pred začetkom priglasiti pri AJPES, za njegovo opravljanje pa je potrebna vrednotnica.
Od 1. aprila 2026 znaša vrednotnica 14,54 €, od tega 11,31 € za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 3,23 € za zdravstveno zavarovanje.
Sistem ODD ima torej že pomemben element predlagane filozofije: posameznik s plačilom vrednotnice prispeva v socialna zavarovanja.
Problem je, da med omejenim ODD in klasičnim podjetništvom ostaja prostor za ljudi, ki:
• želijo delati;
• želijo ustvarjati;
• imajo majhen promet;
• želijo plačevati javne dajatve;
• želijo graditi svojo socialno varnost;
• vendar še nimajo ekonomske sposobnosti za polno podjetniško obliko.
Predlagana univerzalna mikrodejavnost bi zapolnila to vrzel.
________________________________________
3. TEMELJNA IDEJA
Predlog temelji na načelu:
»DRŽAVA DOBI DENAR TAKRAT, KO GA ČLOVEK USTVARI.«
Če posameznik ne ustvari prometa, iz naslova mikrodejavnosti ne nastane prometna dajatev.
Če ustvari majhen promet, plača sorazmeren delež.
Če ustvari večji promet, plača več.
Če dejavnost dovolj zraste, preide v zahtevnejšo pravno obliko.
Gre za naravno rastno pot:
NIČ → MIKRODEJAVNOST → RAST → PODJETNIŠTVO
in ne:
NIČ → OMEJEN ODD → VELIK SKOK V PODJETNIŠTVO
________________________________________
4. UNIVERZALNOST
Predlagani sistem naj bo načeloma dostopen vsakemu posamezniku, ki izpolnjuje zakonske pogoje.
Ni namenjen samo brezposelnim.
Ni namenjen samo zaposlenim.
Ni namenjen samo upokojencem.
Ni namenjen samo določeni socialni skupini.
Omogočal bi zakonito opravljanje manjših dejavnosti na področjih, kjer to dopuščajo drugi predpisi.
Primeri so lahko:
• rokodelstvo;
• izdelovanje različnih izdelkov;
• umetniško ustvarjanje;
• manjše storitve;
• oblikovanje;
• fotografija;
• digitalne storitve;
• popravila;
• izobraževalne storitve;
• manjša domača proizvodnja;
• lokalna prehranska proizvodnja, če so izpolnjeni vsi predpisi s področja varnosti hrane.
Univerzalnost ne pomeni odprave varnostnih pravil.
________________________________________
5. DIGITALNI SISTEM »MOJE DELO«
Predlaga se vzpostavitev državnega digitalnega sistema MOJE DELO.
Posameznik bi v sistemu:
1. prijavil mikrodejavnost;
2. izbral vrsto izdelkov oziroma storitev;
3. opravil transakcijo;
4. sistem bi avtomatsko evidentiral promet;
5. sistem bi avtomatsko obračunal javno dajatev;
6. sistem bi zabeležil prispevke posameznika;
7. posameznik bi lahko spremljal svoje stanje.
Cilj je, da posameznik ne postane računovodja lastne mikrodejavnosti.
Digitalni sistem naj prevzame čim več administrativnih postopkov.
________________________________________
6. PRIMER TRANSAKCIJE
Primer:
Izdelek: Andi Mandi naravna energijska ploščica
Cena: 3,00 €
Kupec plača:
3,00 €
Predlagani sistem:
0,75 € → javna mikrodejavnostna dajatev
2,25 € → izvajalcu
Transakcija se avtomatsko evidentira.
Posamezniku ni treba naknadno ročno izračunavati 25 %.
________________________________________
7. PREDLAGANA RAZDELITEV 25 %
Predlagana začetna struktura:
Namen Delež od celotne transakcije Od 3 €
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 12 % 0,36 €
Zdravstveno zavarovanje 5 % 0,15 €
Druge socialne pravice 3 % 0,09 €
Javni sistemi in storitve 3 % 0,09 €
Digitalni sistem, nadzor in administracija 2 % 0,06 €
SKUPAJ 25 % 0,75 €
Opomba: navedena razdelitev je začetni politični predlog in ne dokončna finančna ocena. Pred sprejemom zakona bi jo morale preveriti pristojne institucije, aktuarske službe in strokovnjaki za javne finance, socialno varnost in davčni sistem.
Ključno načelo pa ostaja:
Del vsake legalno evidentirane transakcije se sproti nameni socialni varnosti posameznika.
________________________________________
8. POKOJNINSKI VIDIK
Posebna prednost sistema je sprotno evidentiranje prispevkov.
Posameznik bi v aplikaciji videl:
MOJE DELO
Skupni promet: 8.450 €
Skupaj plačane javne dajatve: 2.112,50 €
Prispevek PIZ: 1.014 €
Prispevek zdravstvo: 422,50 €
itd.
Na ta način bi posameznik videl, da njegovo delo ni samo vir trenutnega prihodka, ampak tudi postopno ustvarjanje socialne varnosti.
Vendar mora zakon natančno določiti, kako se ti zneski pretvorijo v zavarovalne pravice in pokojninsko osnovo.
________________________________________
9. BREZ FIKSNIH MESEČNIH STROŠKOV
Osnovni model mikrodejavnosti naj ne vsebuje fiksnega mesečnega prispevka samo zato, ker je posameznik registriran.
Načelo:
0 € prometa → 0 € prometne mikrodejavnostne dajatve
500 € prometa → 125 € dajatve
1.000 € prometa → 250 € dajatve
2.000 € prometa → 500 € dajatve
S tem se finančno breme neposredno poveže z dejansko ustvarjeno gospodarsko aktivnostjo.
________________________________________
10. POENOSTAVLJENA ADMINISTRACIJA
Za osnovno mikrodejavnost se predlaga:
• brez obveznega klasičnega računovodstva;
• brez mesečnega obračunavanja prispevkov s strani posameznika;
• avtomatsko evidentiranje transakcij;
• avtomatski obračun dajatve;
• avtomatski letni pregled;
• digitalno potrdilo o transakciji;
• avtomatska evidenca socialnih prispevkov.
Posameznik mora še vedno spoštovati vse predpise, ki ščitijo potrošnika, zdravje, varnost, okolje in druge javne interese.
________________________________________
11. POSEBNO PODROČJE: PREHRANA
Predlog izrecno ne predvideva odprave predpisov o varnosti živil.
Če posameznik proizvaja in prodaja hrano, mora izpolnjevati vse veljavne zahteve glede:
• registracije obrata;
• higiene;
• HACCP oziroma ustreznega sistema;
• sledljivosti;
• označevanja;
• alergenov;
• varnosti izdelkov;
• zdravstvene ustreznosti;
• nadzora.
Mikrodejavnost naj poenostavi status in finančno-administrativni del, ne pa varnost hrane.
To je pomembno tudi zaradi zaupanja potrošnikov.
________________________________________
12. NARAVNA RASTNA POT
Predlaga se večstopenjski sistem.
STOPNJA 1 – ZAČETEK
Posameznik začne z mikrodejavnostjo.
STOPNJA 2 – RAST
Promet se povečuje.
Posameznik še naprej uporablja sistem MOJE DELO.
STOPNJA 3 – PREHOD
Ko doseže zakonsko določen prag, sistem avtomatsko opozori uporabnika.
STOPNJA 4 – PODJETNIŠTVO
Posameznik preide v s.p., d.o.o. ali drugo ustrezno pravno obliko.
Sistem zato ne tekmuje s podjetništvom.
Sistem ustvarja vstopno pot vanj.
________________________________________
13. PREDLAGANI PRAG
Kot začetni politični predlog se predlaga:
do 20.000 € letnega prometa: univerzalna mikrodejavnost.
Nad tem pragom se predvideva prehodno obdobje in prehod v ustrezno podjetniško obliko.
Prag ni dokončen.
Pred njegovo določitvijo je treba pripraviti analizo:
• povprečnega prometa mikrodejavnosti;
• davčnih učinkov;
• socialnih učinkov;
• vpliva na s.p.;
• vpliva na d.o.o.;
• vpliva na zaposlovanje;
• vpliva na sivo ekonomijo.
________________________________________
14. PREHODNE DOLOČBE
Predlaga se:
1.
Osebe, ki trenutno opravljajo ODD in izpolnjujejo pogoje za novo mikrodejavnost, dobijo možnost prehoda v sistem MOJE DELO.
2.
Prehod naj bo administrativno brezplačen.
3.
Predhodno evidentirani prihodki iz zakonitega ODD se ne štejejo kot kršitev novega sistema.
4.
Osebe, ki so zaradi preseganja prihodkovnega praga ODD izgubile možnost nadaljnjega opravljanja ODD, dobijo možnost takojšnje prijave v mikrodejavnost, če izpolnjujejo pogoje.
5.
Prehod naj ne povzroči retroaktivne obdavčitve.
6.
V prvem letu uvedbe naj država zagotovi intenzivno informiranje uporabnikov.
________________________________________
15. PREPREČEVANJE ZLORAB
Sistem mora preprečevati:
• umetno razdeljevanje dejavnosti med družinske člane;
• prikrivanje prometa;
• navidezne transakcije;
• namerno izogibanje pragu;
• uporabo mikrodejavnosti za dejavnosti velikega obsega;
• prikrito zaposlovanje.
Digitalni sistem lahko omogoči bolj ciljno usmerjen nadzor, namesto splošnega administrativnega bremena za vse.
________________________________________
16. FINANČNI UČINKI
Finančni učinek mora biti predmet uradne analize.
Za ilustracijo:
Če bi bilo v sistemu:
Aktivnih mikrodejavcev Povprečni letni promet Skupni promet 25 %
10.000 5.000 € 50 mio € 12,5 mio €
50.000 5.000 € 250 mio € 62,5 mio €
100.000 5.000 € 500 mio € 125 mio €
200.000 5.000 € 1 mrd € 250 mio €
To niso napovedi prihodkov.
To so scenarijski izračuni, ki kažejo, zakaj je treba pred uvedbo izdelati resno fiskalno analizo.
Pomemben možen učinek je tudi prenos dela dejavnosti iz sive ekonomije v legalni sistem.
________________________________________
17. FINANČNA LOGIKA
Sedanji sistem lahko pri zelo majhni dejavnosti ustvarja občutek nesorazmerja med:
• prihodki,
• fiksnimi obveznostmi,
• administracijo,
• računovodstvom,
• prispevki.
Predlagani sistem bi večji del bremena vezal na dejansko izvedene transakcije.
To pomeni:
več gospodarske aktivnosti → več javnih prihodkov
in ne:
več začetnega tveganja → več fiksnih stroškov.
________________________________________
18. VPLIV NA SIVO EKONOMIJO
Eden glavnih ciljev zakona je zmanjšanje sive ekonomije.
Če posameznik lahko legalno izbere:
»Vsako prodajo prijavim in 25 % se avtomatsko odvede.«
je lahko to za majhnega ustvarjalca bistveno bolj razumljivo kot kompleksnejši sistem.
Pred uvedbo je treba izdelati empirično raziskavo, koliko obstoječih neprijavljenih mikrodejavnosti bi se lahko vključilo.
________________________________________
19. VPLIV NA PODJETNIŠTVO
Predlog ne sme ustvariti trajne spodbude za umetno ostajanje pod pragom.
Zato mora biti prehod:
• jasen;
• avtomatiziran;
• predvidljiv;
• dovolj postopen.
Cilj je:
mikrodejavnost kot seme podjetništva.
Ko seme zraste v drevo, postane podjetje.
________________________________________
20. VPLIV NA SOCIALNO DRŽAVO
Predlog ne odpravlja socialne države.
Nasprotno.
Predlaga način, kako bi se lahko več ljudi postopoma vključilo vanjo.
Človek, ki danes ustvari samo 100 € prihodka, lahko prispeva.
Človek, ki ustvari 500 €, prispeva več.
Človek, ki ustvari 2.000 €, prispeva še več.
Prispevek raste skupaj z njegovo gospodarsko aktivnostjo.
________________________________________
21. OSEBNA IZKUŠNJA KOT MOTIV ZA POBUDO
Predlagatelj Andrej Majer je ustvarjalec iz Maribora, ki želi svoje delo opravljati zakonito.
Pod blagovno znamko Andi Mandi razvija in izdeluje različne izdelke, med drugim prehranske izdelke.
Njegov cilj ni izogibanje davkom.
Njegov cilj je delo.
Želi ustvarjati.
Želi prodajati.
Želi plačevati svoj delež.
Želi si z delom ustvariti prihodnost.
Toda pri zelo majhnem prometu lahko klasična podjetniška oblika pomeni velik finančni in administrativni zalogaj.
Hkrati ima ODD zakonsko omejen obseg in prihodkovne meje.
Predlagatelj zato vidi sistemsko vrzel.
Ne zahteva posebnega privilegija zase.
Predlaga rešitev, ki bi veljala za vse.
________________________________________
22. ZAKON KOT MOST
Univerzalna mikrodejavnost bi bila most:
med neaktivnostjo in delom,
med ODD in podjetništvom,
med majhnim in velikim,
med začetkom in rastjo.
________________________________________
23. PREDLAGANI NASLOV ZAKONA
Predlaga se naslov:
ZAKON O UNIVERZALNI MIKRODEJAVNOSTI (ZUM)
Digitalni sistem:
MOJE DELO
________________________________________
24. PREDLAGANI TEMELJNI ČLENI
Predlaga se, da zakon določi najmanj:
1. člen – namen zakona
2. člen – pravica do univerzalne mikrodejavnosti
3. člen – pogoji za opravljanje
4. člen – registracija
5. člen – digitalni sistem MOJE DELO
6. člen – evidentiranje transakcij
7. člen – mikrodejavnostna dajatev
8. člen – razdelitev dajatve
9. člen – PIZ
10. člen – zdravstveno zavarovanje
11. člen – socialne pravice
12. člen – administrativne poenostavitve
13. člen – računovodska ureditev
14. člen – letni prometni prag
15. člen – prehod v podjetništvo
16. člen – posebne dejavnosti
17. člen – varnost hrane
18. člen – varstvo potrošnikov
19. člen – preprečevanje zlorab
20. člen – nadzor
21. člen – varstvo podatkov
22. člen – pravice uporabnika
23. člen – prehodne določbe
24. člen – pilotni sistem
25. člen – finančno spremljanje
26. člen – poročanje Državnemu zboru
27. člen – podzakonski akti
28. člen – začetek veljavnosti.
________________________________________
25. ZAHTEVA POBUDE
Predlagatelj poziva:
Državni zbor Republike Slovenije, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, Ministrstvo za gospodarstvo, FURS, ZPIZ, ZZZS in druge pristojne institucije, da preučijo možnost uvedbe univerzalne mikrodejavnosti.
Predlaga se ustanovitev strokovne delovne skupine, ki pripravi:
1. pravno analizo;
2. finančno analizo;
3. socialno analizo;
4. analizo vpliva na trg dela;
5. analizo vpliva na s.p. in d.o.o.;
6. analizo sive ekonomije;
7. model digitalnega sistema MOJE DELO;
8. predlog konkretnega zakona.
________________________________________
26. URGENTNOST
Predlagatelj predlaga, da se vprašanje obravnava prednostno.
Razlog ni samo osebna situacija predlagatelja.
Razlog je širši:
Slovenija potrebuje pravno možnost za človeka, ki želi delati in prispevati, vendar je še premajhen za klasično podjetništvo.
Takšni ljudje lahko predstavljajo pomemben potencial:
• za lokalno gospodarstvo,
• za rokodelstvo,
• za ustvarjalne dejavnosti,
• za domačo proizvodnjo,
• za storitve,
• za prihodnje podjetništvo.
________________________________________
27. ZAKLJUČEK
Predlagana univerzalna mikrodejavnost temelji na preprostem načelu:
DELAJ → USTVARJAJ → PRISPEVAJ → RASTI
Ne zahteva države brez davkov.
Zahteva državo, ki davke pobere takrat, ko človek dejansko ustvari prihodek.
Ne odpravlja podjetništva.
Ustvarja njegovo prvo stopnico.
Ne zmanjšuje socialne države.
Lahko poveča število ljudi, ki vanjo postopoma prispevajo.
Ne spodbuja sive ekonomije.
Ustvarja legalno alternativo.
Zato se predlaga uvedba:
UNIVERZALNE MIKRODEJAVNOSTI
in digitalnega sistema:
MOJE DELO
________________________________________
Predlagatelj:
Andrej Majer – Andi Mandi
Maribor, Slovenija
»Najprej človeku omogoči, da dela.
Ko začne ustvarjati vrednost, naj prispeva.
Ko dovolj zraste, naj prevzame zahtevnejšo obliko podjetništva.«
»Država dobi denar takrat, ko ga človek ustvari.«
To je spodbuda k delu, samostojnosti in naravni gospodarski rasti.
Če želimo več ljudi, ki delajo, moramo ustvariti sistem, v katerem se lahko delo začne z majhnim korakom.
Vsako veliko drevo je bilo nekoč majhno seme. 🌱
Hvala , Andrej Majer
Slovenska ulica 2
2000 Maribor
telefon: 040 701 686