Predlog za spremembo sistema vpisa učencev s posebnimi potrebami v srednješolske izobraževalne programe
Na kratko
Učenci z odločbo imajo privilegije pri vpisu v SŠ, zaradi česar prihaja do pritiskov in odločb v 8. in 9. razredu. Ti otroci imajo že v OŠ toliko privilegijev, da je zelo sporno, da se lahko nek otrok, ki ima dosti slabše ocene, vpiše pred drugim, ki nima odločbe. Precej sporno. Temu nasprotujejo številni učitelji in stroka, kar je res samo po sebi neupravičeno.
Na dolgo
V slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu je pravica otrok s posebnimi potrebami do ustrezne podpore, prilagoditev in dodatne strokovne pomoči pomemben in nujen element zagotavljanja enakih možnosti.
Namen tega predloga ni zmanjševanje pravic otrok s posebnimi potrebami, niti ni njegov namen oteževati njihovega izobraževanja. Nasprotno – predlog izhaja iz načela, da mora država otroku zagotoviti vse potrebne prilagoditve in podporo, hkrati pa mora biti prehod v srednješolsko izobraževanje urejen na način, ki zagotavlja pregledna, primerljiva in čim bolj objektivna merila za vse kandidate.
Predlagamo zato spremembo ureditve, po kateri kandidat s posebnimi potrebami, ki izpolnjuje pogoje za vpis in ima ustrezno odločbo o usmeritvi, ob omejitvi vpisa ni v celoti vključen v isti konkurenčni izbor kot drugi kandidati, če doseže najmanj 90 % točk, potrebnih za vpis. Veljavna ureditev je določena v 19. členu Pravilnika o vpisu v srednje šole.
Pri programih, kjer je število prijavljenih kandidatov večje od razpoložljivih mest, se kandidati razvrščajo po vnaprej določenih merilih.
Od šolskega leta 2025/26 se pri omejitvi vpisa upoštevajo predvsem:
• zaključne ocene obveznih predmetov v 7., 8. in 9. razredu – največ 60 %,
• dosežek na nacionalnem preverjanju znanja iz učnega jezika – največ 20 %,
• dosežek na nacionalnem preverjanju znanja iz matematike – največ 20 %.
Pri kandidatu s posebnimi potrebami pa velja posebna ureditev.
Če izpolnjuje pogoje in ima veljavno odločbo o usmeritvi v program, v katerega se vpisuje, ter dosega najmanj 90 % točk, potrebnih za vpis, ne sodeluje v običajnem izbirnem postopku.
To pomeni, da lahko v primeru zelo velikega interesa za posamezen program pride do situacije, ko kandidat z nižjim številom doseženih točk pridobi mesto, medtem ko kandidat z višjim številom točk v rednem postopku ni sprejet.
Primer
Predstavljajmo si program, kjer je zadnji sprejeti kandidat dosegel 95 točk.
Kandidat A:
• brez odločbe,
• doseže 96 točk.
Kandidat B:
• ima odločbo o usmeritvi,
• doseže 86 točk,
• vendar predstavlja 90 % praga 95 točk.
Če izpolnjuje zakonske pogoje, se kandidat B ne obravnava na povsem enak način kot kandidat A, ampak se zanj uporabi posebna ureditev.
Takšna situacija lahko pri učencih in njihovih starših ustvarja občutek, da rezultat ni več edino ali vsaj primarno merilo pri izbiri med kandidati
Predlagamo spremembo predpisov tako, da:
1. Odločba o usmeritvi sama po sebi ne bi več pomenila avtomatične prednosti pri omejitvi vpisa.
Kandidat s posebnimi potrebami bi imel pravico do vseh potrebnih prilagoditev tudi v srednji šoli, vendar bi se pri omejitvi vpisa uvrščal po enotnih, vnaprej določenih merilih.
2. Merila bi morala biti enaka in transparentna za vse kandidate.
Osnovno merilo bi ostalo doseganje zahtevanih standardov in rezultat vpisnega postopka.
3. Prilagoditve bi se morale ohraniti.
Odprava posebnega vpisnega mehanizma ne sme pomeniti odprave pravic iz odločbe o usmeritvi.
4. Uvedel bi se poseben varovalni mehanizem za najtežje primere.
Pri otrocih, pri katerih bi zaradi objektivno dokazane invalidnosti oziroma posebnih potreb standardni vpisni