Pravična delitev prispevkov, višja neto plača
Pravičnejša delitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - model 50 : 50
Postopen prehod ob nespremenjeni skupni stopnji PIZ 24,35 %
ZA ZAPOSLENEGA JE BISTVO PREPROSTO: pri referenčni povprečni bruto plači 2.536,03 € bi model 50 : 50 zmanjšal njegov PIZ za 84,32 € mesečno. Zaradi višje dohodninske osnove bi se dohodnina v modelnem primeru povečala za 21,92 €, zaposlenemu pa bi ostalo približno 62,40 € več neto na mesec oziroma okoli 749 € na leto. To pomeni približno 3,86 % višjo neto plačo v referenčnem primeru.
To ni obljuba enakega odstotka vsakemu zaposlenemu: dejanski neto učinek je odvisen od bruto plače, davčnega razreda in olajšav. Prispevna razbremenitev pa je za vsakega zaposlenega enaka 3,325 % njegove bruto osnove.
PREDLOG V ENEM STAVKU
Vlada naj pripravi strokovno presojo in zakonski predlog za postopen prehod sedanjega razmerja PIZ 15,50 % zaposleni : 8,85 % delodajalec na 12,175 % : 12,175 %, brez zvišanja skupne stopnje 24,35 %, ob jasnih gospodarskih in javnofinančnih varovalkah.
1. Zakaj predlog?
Ker sedanji sistem zaposlenemu neposredno odtegne 15,50 % bruto plače za PIZ, delodajalcu pa 8,85 %. Predlog ne zvišuje skupne stopnje, ampak del bremena vrne na delodajalsko stran. Pri referenčni povprečni plači je rezultat modelno približno +62,40 € neto mesečno (+3,86 %).
Slovenija ima izrazito asimetrično delitev neposrednega pokojninskega prispevnega bremena. Zaposleni plača 15,50 % bruto plače, delodajalec 8,85 %. Zaposleni tako nosi približno 63,7 % tega bremena, delodajalec 36,3 %. Skupna stopnja je 24,35 %.
Takšna struktura ni evropska nujnost. OECD za leto 2024 navaja Nemčijo 9,30 % : 9,30 %, Avstrijo 10,25 % : 12,55 % in Italijo 9,19 % : 23,81 %. Različne države imajo različne sisteme, primerjava pa pokaže, da je bolj uravnotežena ali večja delodajalska udeležba povsem realna možnost.
Pri tem je pomembno biti natančen: težava Slovenije ni, da bi imela dokazano 'najnižjo neto plačo v EU'. OECD pa kaže, da je bil pri samskem zaposlenem s povprečno plačo slovenski neto povprečni davčni delež v letu 2025 36,2 % - četrti najvišji med državami OECD. Povprečnemu samskemu zaposlenemu je po davkih in prejemkih ostalo 63,8 % bruto plače, povprečje OECD pa je bilo 74,9 %. To jasno kaže močan pritisk obremenitev na neto dohodek zaposlenega.
Referenčni primer
Sedaj
50 : 50
Učinek
PIZ zaposlenega
585,82 €
501,50 €
−84,32 €
Dohodnina
295,52 €
317,44 €
+21,92 €
Neto plača
1.615,33 €
1.677,73 €
+62,40 €
Neto sprememba +3,86 %
Referenčni model: bruto 2.536,03 €, brez otrok in posebnih olajšav, pravila dohodnine 2026. Gre za modelni primer, ne univerzalni rezultat za vsakega zaposlenega.
2. Kaj se je zgodilo leta 1996?
Leta 1996 je bila delodajalska stopnja PIZ z zakonsko spremembo dodatno znižana. ZPSV-B, sprejet 13. junija 1996 in veljaven od 1. julija 1996, je v 8. členu Zakona o prispevkih za socialno varnost stopnjo 12,85 % nadomestil z 8,85 %. Današnje razmerje 15,50 % : 8,85 % je zato tudi rezultat politične odločitve iz tranzicijskega obdobja, ne nespremenljive lastnosti pokojninskega sistema.
KLJUČNO VPRAŠANJE PO 30 LETIH
Ali so razlogi, zaradi katerih je bilo leta 1996 breme močneje preneseno na zaposlenega, še vedno takšni, da upravičujejo trajno razmerje 63,7 : 36,3 - ali je čas za strokovno preverjen, postopen premik k 50 : 50?
3. Kaj predlagam?
Nespremenjena skupna stopnja: PIZ ostane 24,35 %. Predlog ne uvaja novega pokojninskega prispevka.
Ciljno razmerje 50 : 50: Zaposleni 12,175 %, delodajalec 12,175 %.
Postopen prehod: Sprememba naj se izvede fazno, okvirno v treh korakih, ne čez noč.
Varovalke: Pred vsakim korakom naj se preverijo produktivnost, zaposlenost, konkurenčnost podjetij in vpliv na javne finance.
Neodvisna presoja: Pred zakonsko spremembo naj se izdelajo sektorski izračuni in presoja učinkov na gospodarstvo, javni sektor, plače in prispevne osnove.
4. Kaj bi sprememba pomenila?
Mehansko bi se 3,325 odstotne točke PIZ preneslo z zaposlenega na delodajalca. Ob nespremenjeni bruto plači bi to povečalo neto razpoložljivi dohodek zaposlenega, hkrati pa povečalo strošek delodajalca. Zato predlog ni mogoče odgovorno izvesti brez prehodnega obdobja, produktivnostnih in konkurenčnih varovalk ter sektorske presoje.
Cilj ni 'vzeti podjetjem in dati zaposlenim', temveč po treh desetletjih ponovno preveriti ravnotežje med neto položajem zaposlenega, stroškom dela, produktivnostjo in dolgoročno konkurenčnostjo. Če višji neto dohodek poveča domačo potrošnjo, lahko del učinka preide v večjo prodajo, proizvodnjo, investicije in širše davčne ter prispevne osnove - vendar ta učinek ni avtomatičen in ga je treba meriti.
5. Kaj naj Vlada Republike Slovenije konkretno stori?
• pripravi uradno primerjalno analizo delitve pokojninskih prispevkov v primerljivih državah EU/OECD;
• izračuna neposredne in sektorske učinke prehoda na 50 : 50 za zaposlene, podjetja in javni sektor;
• opredeli merljive gospodarske in fiskalne varovalke za fazni prehod;
• predlog obravnava v socialnem dialogu z delodajalci in sindikati;
• na podlagi rezultatov pripravi predlog sprememb zakonodaje ali javno obrazloži, zakaj takšna sprememba ni izvedljiva.
BISTVO PREDLOGA
Ne predlagam višjega skupnega PIZ. Predlagam, da država po 30 letih strokovno preveri, ali je razmerje 15,50 % : 8,85 % še pravično, razvojno smiselno in dolgoročno vzdržno - ter ali lahko Slovenija postopno preide na 50 : 50.
Viri in metodološka opomba
ZPSV-B, Uradni list RS št. 34/1996, veljavno od 1. 7. 1996; OECD, Pensions at a Glance 2025, tabela 8.1 (podatki 2024); OECD, Taxing Wages 2026 - Slovenia (podatki 2025).
Pokojninski prispevki, neto povprečna davčna stopnja in davčni klin so različni kazalniki. V predlogu jih zato ne enačimo in iz mednarodnih primerjav ne sklepamo na avtomatično vzročnost.