Sprememba Zakona o delovnih razmerjih - Predlog ukinitve obračuna in nakazila sindikalne članarine s strani delodajalca
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
Številka: 101-01/26-__/1
EPA: __-IX
Ljubljana, ______ 2026
PREDLOG
ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI
ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
(ZDR-1E)
Predlagatelj: _____________________________
Postopek: skrajšani (142. člen Poslovnika državnega zbora)
Ljubljana, 2026
Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami), 19. člena Zakona o Državnem zboru (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami) ter 114. in 115. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami) predlagatelji vlagamo Predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1E).
Na podlagi 142. člena Poslovnika Državnega zbora predlagamo, da Državni zbor Republike Slovenije predlog zakona obravnava in sprejme po skrajšanem postopku. Predlog vsebuje manj zahtevne spremembe zakona in izpolnjuje pogoje iz druge alineje prvega odstavka 142. člena Poslovnika državnega zbora.
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
1.1 Veljavna ureditev
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v tretjem odstavku 207. člena določa, da »na zahtevo sindikata zagotavlja delodajalec v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec, tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca«. Delavec plačuje članarino tako, da delodajalec od plače odtegne znesek članarine in ga nakaže sindikatu. Za izvedbo delodajalec potrebuje pisno izjavo delavca (pooblastilo) in podatek o sindikatu, katerega član je delavec.
Iz tega izhaja, da delodajalec pri obračunu in izplačilu plače sistemsko obdeluje podatek o tem, kateri od zaposlenih so člani sindikata in katerega. Podatek o članstvu v sindikatu je po členu 9(1) Uredbe (EU) 2016/679 (v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba oziroma GDPR) posebna kategorija osebnih podatkov, katere obdelava je praviloma prepovedana, razen v izjemah iz člena 9(2), med drugim na podlagi člena 9(2)(b) (izpolnjevanje obveznosti na področju delovnega prava, če to dovoljuje pravo države članice). Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu: IP) je v več mnenjih (npr. št. 07121-1/2022/1190 z dne 7. 11. 2022; mnenje »Posredovanje podatka o bruto plači zaposlenega sindikatu«) potrdil, da je tudi podatek o znesku odtegnjene članarine posebne vrste osebni podatek, za katerega veljajo strožji pogoji obdelave, tehnično zavarovanje s kriptografijo pri prenosu, ločen dostop in dodatni organizacijski ukrepi po členu 32 Splošne uredbe.
1.2 Razlogi za spremembo — trije sistemski problemi veljavne ureditve
Predlagatelji ugotavljamo, da veljavna ureditev povzroča tri sistemske probleme, ki v evropski primerjavi niso običajni:
(a) Razkritje članstva delodajalcu in tveganje diskriminacije
Sedanja arhitektura tehnično zahteva, da delodajalec v vsakem obračunskem obdobju točno ve, kateri delavci so člani sindikata. Ta vpogled ni posledica namernega poizvedovanja, temveč strukturna posledica zakonsko določenega plačilnega kanala. Delodajalec s tem pridobi informacijo, iz katere lahko sklepa, kateri delavci bodo v sporu z njim uživali sindikalno varstvo. To zavednost lahko — pravno ali dejansko — vključi v številne kadrovske odločitve: napredovanja, ocenjevanje delovne uspešnosti, razporeditev dela, dodelitev projektov, nagrajevanje, izbiro pri kolektivnih odpustih. Zaradi značilnosti tovrstnih odločitev je dokazovanje protisindikalne diskriminacije v konkretnem primeru — kljub obrnjenemu dokaznemu bremenu iz 200. člena ZDR-1 — v praksi izjemno oteženo.
Enako pomemben je odvračalni učinek (chilling effect): del delavcev v sindikat sploh ne pristopi, ker se zavedajo, da bo delodajalec s tem seznanjen. To slabi sindikalno organiziranost in posredno tudi kolektivno pogajalsko moč zaposlenih. Takšen učinek je v nasprotju z duhom 76. člena Ustave, 11. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Konvencij Mednarodne organizacije dela št. 87 (svoboda združevanja) in št. 98 (pravica do organiziranja in kolektivnih pogajanj).
(b) Oslabljena pogajalska moč sindikata
V kolektivnem delovnem pravu je nevidnost članstva strateška prednost sindikata. Ko delodajalec vnaprej pozna številčnost in strukturo članstva po oddelkih, lahko vnaprej pripravi organizacijske ukrepe za primer stavke ali drugega kolektivnega ukrepanja (prerazporeditve, rezervne dobavitelje, kadrovsko načrtovanje). To sistemsko slabi pogajalsko izhodišče sindikata in izniči njegovo strategijo v pogajanjih o kolektivnih pogodbah. V državah, kjer sindikati članarino pobirajo neposredno (Nemčija, skandinavske države, Španija), delodajalec teh informacij nima.
(c) Zvišani stroški delodajalca zaradi standarda za posebne kategorije osebnih podatkov
Ker po veljavni ureditvi delodajalec obdeluje podatek o članstvu (posebna kategorija OP po členu 9 GDPR), mora izpolnjevati strožje tehnične in organizacijske ukrepe iz členov 32 in 35 Splošne uredbe: šifriranje pri prenosu plačilnih list (izrecna zahteva iz Smernic IP RS o varstvu OP v delovnih razmerjih), ločen sistem hranjenja, dodatne pogodbe o obdelavi z zunanjimi izvajalci (računovodski servisi, ponudniki ERP/HRM, tisk plačilnih list), izvedba ocene učinka na varstvo podatkov (DPIA) po členu 35, poglobljena usposabljanja zaposlenih ter dodatne evidence dejavnosti obdelave (ROPA). Vsi ti stroški nastanejo izključno zaradi enega podatka — zneska odtegnjene članarine, ki nujno razkriva članstvo. Ker se članarina lahko zbira po sistemsko manj obremenjujoči poti (SEPA neposredna bremenitev), je obdelava pri delodajalcu nesorazmerna v smislu načela najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(1)(c) GDPR. Slovenska ureditev tako administrativno-stroškovno eksternalijo pobiranja članarine prenaša na delodajalca, čeprav to ni njegova naloga niti njegov interes.
1.3 Sodna praksa Sodišča EU
Razširjena razlaga pojma »razkrivanja« iz sodne prakse Sodišča Evropske unije dodatno krepi razloge za spremembo. V zadevi OT proti Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (C-184/20, sodba velikega senata z dne 1. 8. 2022) je Sodišče razsodilo, da za uporabo člena 9(1) GDPR zadošča, da je iz obdelanih podatkov mogoče z intelektualno operacijo primerjave ali sklepanja izpeljati občutljivo značilnost. V zadevi Meta Platforms proti Bundeskartellamt (C-252/21, sodba z dne 4. 7. 2023) je bila doktrina razširjena na vedenjske podatke, v zadevi ND proti DR (Lindenapotheke) (C-21/23, sodba z dne 4. 10. 2024) pa še na kombinacije transakcijskih podatkov. Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) v Smernicah 06/2020 o razmerju med PSD2 in GDPR (točka 56) izrecno navaja, da se lahko članstvo v sindikatu razkrije že z rednim odbitkom članarine z bančnega računa. To pomeni, da tudi znesek odtegnjene članarine na plačilni listi po materialni presoji nedvomno sodi v člen 9(1) GDPR — kar potrjuje mnenja IP.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
2.1 Cilji
Cilji predloga zakona so:
• (a) v celoti odpraviti obveznost delodajalca, da obračunava in nakazuje sindikalno članarino, in s tem odpraviti strukturno razkrivanje podatka o članstvu delavca v sindikatu delodajalcu;
• (b) zagotoviti dosledno spoštovanje 9. člena Uredbe (EU) 2016/679, ki članstvo v sindikatu uvršča med posebne kategorije osebnih podatkov, ter načela najmanjšega obsega osebnih podatkov iz člena 5(1)(c) navedene uredbe;
• (c) okrepiti sindikalno svobodo (76. člen Ustave, 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, 12. in 28. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 87 in 98) z odpravo strukturnega tveganja protisindikalne diskriminacije in odvračalnega učinka za pristop v sindikat;
• (d) izenačiti slovensko ureditev s prevladujočo prakso držav Evropske unije, kjer sindikalno članarino sindikat pobira neposredno od člana in delodajalec pri tem ni udeležen;
• (e) razbremeniti delodajalce administrativnih, kadrovskih in tehničnih stroškov, ki po veljavni ureditvi nastajajo zaradi zakonsko naložene obveznosti obračunavanja in izplačevanja članarine (kriptografsko zavarovanje plačilnih list, ocene učinka na varstvo podatkov, pogodbe o obdelavi z zunanjimi izvajalci, ločeni sistemi hranjenja), saj obračun in nakazovanje sindikalne članarine ni in ne sme biti breme delodajalca;
• (f) okrepiti avtonomijo in samostojnost sindikatov, tako da neposredno razpolagajo s podatki o vplačilih svojih članov, brez posrednika v podobi delodajalca.
2.2 Načela
Predlog temelji na naslednjih načelih:
– načelo najmanjšega obsega podatkov (člen 5(1)(c) GDPR): obdelava posebne kategorije OP se ne sme izvajati na način, ki obdeluje več podatkov, kot je nujno za dosego cilja, če je enakovreden manj invaziven kanal na voljo;
– načelo svobode sindikalnega organiziranja (76. člen Ustave; Konvenciji MOD št. 87 in 98): država mora zagotoviti tak zakonodajni okvir, ki podpira in ne slabi organizacijskih zmogljivosti sindikatov;
– načelo prepovedi diskriminacije (6. člen ZDR-1; 14. in 14.a člen Ustave; Konvencija MOD št. 98): država je dolžna preprečevati ne le neposredno, ampak tudi strukturno tveganje za protisindikalno diskriminacijo;
– načelo sorazmernosti med pravicami sindikata in obveznostmi delodajalca: delodajalec ni institucija za pobiranje članarine sindikata; ta funkcija sistemsko ne spada v razmerje delodajalec-delavec.
2.3 Poglavitne rešitve
Predlog spreminja tretji odstavek 207. člena ZDR-1 tako, da:
• v celoti odpravi obveznost delodajalca iz veljavne ureditve, po kateri na zahtevo sindikata zagotavlja tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca. Delodajalec sindikalne članarine po novem ne obračunava, ne odteguje od plače in ne nakazuje sindikatu.
• določi neposredno plačilo sindikatu kot edini način plačevanja članarine. Delavec kot član sindikata s sindikatom uredi način plačevanja članarine (bančno nakazilo, soglasje SEPA za neposredno bremenitev ali drug način) neposredno, brez posredovanja delodajalca.
• prepove pridobivanje podatka o članstvu: delodajalec od delavca ali sindikata za namen obračuna in izplačila plače ne sme zahtevati niti pridobivati podatka o tem, ali je delavec član sindikata in katerega. Če se delodajalec s takim podatkom naključno seznani, ga ne sme obdelovati za nobenim namenom v zvezi z delovnim razmerjem.
• določi razumno prehodno obdobje: dvanajst mesecev od uveljavitve zakona, v katerem sindikati vzpostavijo neposredno pobiranje članarine in obvestijo svoje člane. Delodajalci v enakem obdobju ali prej opustijo obračunavanje in nakazovanje sindikalne članarine.
• naloži Vladi Republike Slovenije, da po pridobljenih stališčih socialnih partnerjev in Informacijskega pooblaščenca objavi neobvezujoče strokovno navodilo o izvajanju spremenjene ureditve, vključno s standardnim vzorcem soglasja SEPA za neposredno bremenitev članarine.
3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Predlog zakona nima neposrednih finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva. Ne uvaja novih javnih izdatkov, ne spreminja obstoječih pravic iz javnih blagajn, ne posega v davčne obveznosti niti v obveznosti prispevkov za socialno varnost.
Za javni sektor kot delodajalca prinaša predlog v prehodnem obdobju enkratno administrativno prilagoditev (izklop postavke odtegljaja in obveščanje delavcev), dolgoročno pa trajno finančno razbremenitev, ker v celoti odpadejo obveznosti obdelave posebne kategorije osebnih podatkov v tem segmentu (šifriranje, pogodbe o obdelavi z izvajalci plačnih sistemov, izvedba DPIA v tem delu, dodatna usposabljanja HR-osebja) in odpadejo tudi administrativni stroški izvedbe obračuna in nakazila. Prihranki so razpršeni pri številnih javnih delodajalcih in jih ni mogoče v celoti kvantificirati, po oceni predlagateljev pa bistveno presegajo enkratne prilagoditvene stroške.
4. Navedba, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena
Ker predlog zakona ne predvideva porabe dodatnih proračunskih sredstev, posebna navedba iz druge alineje tretjega odstavka 115. člena Poslovnika Državnega zbora ni potrebna.
5. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti pravu Evropske unije
5.1 Zvezna republika Nemčija
Sindikalna članarina se v praksi plačuje neposredno sindikatu prek SEPA neposredne bremenitve (SEPA-Lastschrift); delodajalec pri tem ni vključen v plačilni tok in praviloma nima podatka o članstvu posameznega delavca. Podlaga za varovanje sindikalne svobode je člen 9(3) Temeljnega zakona (Grundgesetz), ki zagotavlja Koalitionsfreiheit. Zvezni zakon o varstvu osebnih podatkov (BDSG), zlasti § 26, ureja obdelavo podatkov zaposlenih; oktobra 2024 je bil predložen tudi osnutek posebnega Zakona o varstvu osebnih podatkov zaposlenih (Beschäftigtendatengesetz). Nemški model zaradi ločenosti plačilnega toka sistemsko izključuje tveganje diskriminacije zaradi vpogleda v članstvo.
5.2 Kraljevina Španija
Glavne sindikalne konfederacije (CCOO, UGT, USO, CGT) članarino pobirajo neposredno prek SEPA soglasja, ki ga delavec podpiše ob včlanitvi. Delodajalec pri plačilu praviloma ni udeležen. Sistem izhaja iz splošne določbe 28. člena Statuta delavcev (Estatuto de los Trabajadores) v povezavi z Organsko listino 11/1985 o sindikalni svobodi (LOLS) in Organskim zakonom 3/2018 o varstvu osebnih podatkov in zagotavljanju digitalnih pravic, ki izvaja člen 88 GDPR. Pravice, povezane s podatki v delovnem razmerju, se dodatno urejajo s kolektivnimi pogodbami.
5.3 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Sistem odbitka od plače (»check-off« oziroma DOCAS — Deduction of Contributions At Source) je izrecno prostovoljen za delodajalca. Trade Union and Labour Relations (Consolidation) Act 1992 (68. člen) zahteva pisno privolitev delavca, delodajalec pa tega sistema ni dolžan uvesti niti vzdrževati. Trade Union (Deduction of Union Subscriptions from Wages in the Public Sector) Regulations 2023 (v veljavi od 9. maja 2024) so za javni sektor določile dva dodatna pogoja: (i) delavci morajo imeti alternativo neposrednega plačila, (ii) sindikat mora delodajalcu povrniti razumne administrativne stroške izvedbe odbitka. Ta rešitev je jasen zgled za predlagano ureditev.
5.4 Ostale države in mednarodne smernice
V skandinavskih državah (Švedska, Danska, Norveška, Finska) se članarina praviloma plačuje neposredno sindikatu; v Belgiji prevladuje tradicija sindikalne premije z neposrednimi plačili; v Franciji so odbitki od plače možni le po dogovoru v kolektivni pogodbi in ne kot zakonska obveznost delodajalca. CNIL je v posvetovanju februarja 2022 objavila poseben vodnik za sindikate (»Guide RGPD pour les syndicats«), ki poudarja restriktivno obravnavo podatkov o sindikalnem članstvu.
Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) v Smernicah 06/2020 (točka 56) izrecno navaja, da lahko odbitek članarine razkriva članstvo v sindikatu in zato spada v člen 9 GDPR. Mednarodno združenje strokovnjakov za zasebnost IAPP v okviru CIPP/E programa svetuje princip »need to know« in ločeno obravnavo posebnih kategorij. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in industriAll European Trade Union v priročniku »GDPR: How to Make It Work for Unions« (2023) izrecno priporočajo neposredno pobiranje članarine kot dobro prakso, ki krepi neodvisnost sindikata in zmanjšuje tveganje delodajalčevega vpliva.
5.5 Skladnost s pravom Evropske unije
Predlog zakona je v celoti skladen s pravom Evropske unije, zlasti:
– z Uredbo (EU) 2016/679 (GDPR), zlasti s členi 5(1)(c) (najmanjši obseg podatkov), 9(1) in 9(2)(b) (obdelava posebnih kategorij OP), 25 (vgrajeno in privzeto varstvo podatkov), 32 (varnost obdelave) in 88 (obdelava v delovnem razmerju);
– z Listino EU o temeljnih pravicah, zlasti s členi 7 (spoštovanje zasebnega življenja), 8 (varstvo osebnih podatkov), 12 (svoboda zbiranja in združevanja) in 28 (pravica do kolektivnih pogajanj in delovanja);
– z Direktivo (EU) 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih ter Direktivo (EU) 2022/2041 o ustreznih minimalnih plačah v EU, ki krepijo kolektivna pogajanja;
– z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic (11. člen) ter Konvencijama MOD št. 87 in 98.
6. Presoja posledic, ki jih bo imel sprejem zakona
6.1 Presoja administrativnih posledic
Za sindikate: enkratni napor pri prehodu — vzpostavitev sistema SEPA neposredne bremenitve ali ureditev bančnih nakazil in ustrezna komunikacija s člani. Ta prehod je tehnično preprost in poceni (nemški sistem SEPA-Lastschrift zahteva zgolj pridobitev identifikatorja upnika pri centralni banki, kar traja nekaj dni). V daljšem obdobju sindikati pridobijo večjo avtonomijo in neposreden vpogled v plačila članarin, kar krepi njihovo pogajalsko moč in zmanjša odvisnost od pravilnosti delodajalčevih obračunov (v mnenju IP RS št. 07121-1/2022/1190 je izrecno omenjen problem preverjanja pravilnosti obračunov).
Za delodajalce: v prehodnem obdobju enkratna prilagoditev plačilnih sistemov (izklop postavke odtegljaja za sindikalno članarino), ki je administrativno minorna. Trajno v celoti odpadejo administrativne obveznosti, ki so posledica obdelave posebne kategorije osebnih podatkov v tem segmentu — obveznost kriptografskega zavarovanja plačilnih list zaradi članarine, izvedba ocene učinka na varstvo podatkov (DPIA) za ta segment, ločen dostop in dodatne pogodbe o obdelavi z zunanjimi izvajalci plačnih sistemov, dodatne evidence dejavnosti obdelave (ROPA), dodatna usposabljanja HR-osebja. Delodajalci prenehajo opravljati administrativno delo, ki dejansko ni njihova naloga niti njihov interes.
Za delavce: izboljšano varstvo osebnih podatkov, saj delodajalec več ne razpolaga s podatkom o članstvu v sindikatu. Odpade strukturno tveganje protisindikalne diskriminacije. Delavci uredijo plačevanje članarine neposredno s sindikatom, kar je preprosto in v Evropi običajno.
6.2 Presoja posledic na gospodarstvo, zlasti na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost
Predlog zmanjšuje regulativno breme delodajalcev, zlasti malih in srednjih podjetij, ki imajo manjše administrativne zmogljivosti. Trajno odpadejo stroški kriptografskih rešitev in ocen učinka za segment sindikalne članarine na plačilni listi. Zmanjšan je tudi obseg pogodbenih obveznosti v razmerjih z zunanjimi izvajalci (ponudniki plačnih sistemov, računovodski servisi). Ni negativnih učinkov na konkurenčnost.
6.3 Presoja posledic na okolje, prostorske in varstvene vidike
Predlog nima posledic na okolje, prostorske ali okoljske vidike.
6.4 Presoja posledic na socialnem področju
Predlog krepi sindikalno svobodo in zmanjšuje strukturno tveganje za protisindikalno diskriminacijo, kar ima pozitivne posledice na kolektivno pogajanje, socialni dialog in enakost obravnave delavcev. Krepi zaupanje delavcev v anonimnost sindikalnega članstva in s tem pripomore k stabilnejši sindikalni organiziranosti.
6.5 Presoja posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja
Predlog je usklajen s Strategijo razvoja Slovenije, ki poudarja načelo socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj, ter s cilji trajnostnega razvoja (SDG 8 in 10).
6.6 Presoja posledic na druga področja
Ne pričakuje se pomembnih posledic na druga področja.
7. Prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona
V pripravi predloga zakona so bile upoštevane strokovne razprave, mnenja Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije (zlasti mnenja št. 07121-1/2022/1190, 07121-1/2022/731 ter smernice IP »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih«), stališče EDPB (Smernice 06/2020), priporočila IAPP in industriAll European Trade Union ter primerjalnopravna analiza ureditev v izbranih državah članicah Evropske unije. Predlog zakona bo pred obravnavo posredovan v javno razpravo v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09) reprezentativnim sindikatom, reprezentativnim organizacijam delodajalcev, Ekonomsko-socialnemu svetu, Informacijskemu pooblaščencu, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter drugi zainteresirani strokovni javnosti.
8. Podatek o zunanjem strokovnjaku oziroma pravni osebi, ki je sodelovala pri pripravi predloga zakona
Pri pripravi predloga zakona zunanji strokovnjaki ali pravne osebe niso sodelovale za plačilo. Uporabljene so bile javno dostopne strokovne analize in mnenja.
9. Navedba, kateri predstavniki predlagatelja bodo sodelovali pri delu Državnega zbora in delovnih teles
Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles bodo sodelovali predstavniki predlagatelja: _____________________________ (imena in funkcije).
II. BESEDILO ČLENOV
ZAKON O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI
ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
(ZDR-1E)
1. člen (Sprememba 207. člena)
V Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1 in 114/23) se tretji odstavek 207. člena spremeni tako, da se glasi:
»(3) Sindikalno članarino plačuje delavec kot član sindikata neposredno sindikatu. Način in postopek plačevanja članarine se uredita v razmerju med delavcem in sindikatom.
(4) Delodajalec sindikalne članarine ne obračunava, ne odteguje od plače in ne nakazuje sindikatu. Za namene obračuna in izplačila plače delodajalec od delavca ali sindikata ne sme zahtevati niti pridobivati podatka o tem, ali je delavec član sindikata in katerega sindikata.
(5) Če se delodajalec ne glede na prejšnji odstavek seznani s podatkom o članstvu delavca v sindikatu, tega podatka ne sme obdelovati za nobenim namenom v zvezi z delovnim razmerjem, zlasti pa ne pri odločanju o sklenitvi, spremembi ali prenehanju pogodbe o zaposlitvi, o razporeditvi, napredovanju, nagrajevanju, ocenjevanju delovne uspešnosti, izobraževanju, disciplinskih ali drugih postopkih ter pri izboru delavcev v postopku odpovedi iz poslovnega razloga.«
2. člen (Prehodna določba)
(1) Delodajalci, ki na dan uveljavitve tega zakona obračunavajo in nakazujejo sindikalno članarino po do tedaj veljavni ureditvi, opustijo to obračunavanje in nakazovanje najpozneje v roku dvanajstih mesecev od uveljavitve tega zakona. O opustitvi delodajalec pisno obvesti pristojni sindikat in delavce, katerim je do tedaj članarino odtegoval od plače, in sicer najmanj 60 dni pred prenehanjem obračunavanja in nakazovanja.
(2) Sindikati v roku dvanajstih mesecev od uveljavitve tega zakona vzpostavijo sistem neposrednega pobiranja članarine od članov in obvestijo svoje člane o novem načinu plačevanja. Delodajalci sindikatom omogočijo prehodne informacijske podatke v obsegu, potrebnem za nemoteno prilagoditev, v skladu z načelom najmanjšega obsega osebnih podatkov iz člena 5(1)(c) Uredbe (EU) 2016/679.
(3) Vlada Republike Slovenije v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona po pridobljenih stališčih reprezentativnih sindikatov, reprezentativnih organizacij delodajalcev, Ekonomsko-socialnega sveta in Informacijskega pooblaščenca objavi neobvezujoče strokovno navodilo o izvajanju spremenjene ureditve. Navodilo lahko vsebuje standardne vzorce soglasja za neposredno bremenitev (SEPA) in druge tehnične usmeritve.
(4) Vse določbe kolektivnih pogodb, splošnih aktov delodajalca in dogovorov med delodajalci in sindikati, ki so v nasprotju s tem zakonom, se z iztekom prehodnega obdobja iz prvega odstavka tega člena prenehajo uporabljati.
3. člen (Končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan meseca, ki sledi izteku šestih mesecev od uveljavitve.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu
Predlagana sprememba tretjega odstavka 207. člena ZDR-1 in dodatek novih odstavkov (četrti in peti) izhaja iz spoznanja, da veljavna ureditev sistemsko razkriva delodajalcu podatek o članstvu delavca v sindikatu — čeprav gre za posebno kategorijo osebnih podatkov po členu 9(1) Uredbe (EU) 2016/679, katere obdelava je praviloma prepovedana. Ker je članarino tehnično in ekonomsko preprosto pobirati neposredno — kar dokazujeta praksa v Nemčiji, skandinavskih državah, Španiji in drugih državah — je vsakršno posredovanje delodajalca nepotrebno in zato nesorazmerno v smislu načela najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(1)(c) navedene uredbe. Rešitev — celovita odprava obračunavanja in nakazovanja članarine prek delodajalca — odpravlja korenino problema, ne pa le njegovih posledic.
Nov tretji odstavek izrecno določa, da članarino plačuje delavec neposredno sindikatu, način plačila pa uredita delavec in sindikat v okviru svojega članskega razmerja (bančno nakazilo, soglasje SEPA za neposredno bremenitev, ali drug način). S tem prenehata veljati oba temeljna elementa dosedanje ureditve: (a) izvedba obračuna in odtegljaja članarine v okviru plačilnega postopka pri delodajalcu, in (b) nakazovanje članarine s strani delodajalca sindikatu.
Nov četrti odstavek določa popolno odpravo obveznosti delodajalca glede obračunavanja, odtegovanja in nakazovanja sindikalne članarine. S tem se v celoti odpravi model »check-off«. Odstavek hkrati izrecno prepoveduje pridobivanje podatka o članstvu za namene obračuna in izplačila plače: delodajalec podatka ne sme zahtevati niti pridobivati niti od delavca niti od sindikata. Ta prepoved je konkretna izvedba načel iz členov 5(1)(b) in (c) ter 25 (data protection by design and by default) Uredbe (EU) 2016/679.
Nov peti odstavek določa prepoved sekundarne uporabe podatka o članstvu za primer, ko se delodajalec s takim podatkom naključno seznani (npr. iz javnega nastopa delavca, oglasnega sporočila sindikata, sindikalne značke ipd.). V takem primeru je izrecno prepovedano uporabljati podatek pri odločanju o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja. Odstavek eksemplifikativno našteva odločitve, pri katerih se podatek ne sme upoštevati (sklenitev, sprememba ali prenehanje pogodbe o zaposlitvi, razporeditev, napredovanje, nagrajevanje, ocenjevanje delovne uspešnosti, izobraževanje, disciplinski postopki, izbor pri odpovedi iz poslovnega razloga). Kršitev te prepovedi je protipravno ravnanje delodajalca in posredni dokaz protisindikalne diskriminacije po 6. in 200. členu ZDR-1 (obrnjeno dokazno breme).
Prvi in drugi odstavek 207. člena ZDR-1 (ureditev števila in varstva sindikalnih zaupnikov) se s tem predlogom ne spreminjata.
K 2. členu
Prehodna določba zagotavlja urejen prehod na novo ureditev. Delodajalci opustijo obračunavanje in nakazovanje sindikalne članarine najpozneje v dvanajstih mesecih od uveljavitve zakona in o tem pravočasno pisno obvestijo sindikate in delavce. Sindikati v istem obdobju vzpostavijo sistem neposrednega pobiranja članarine (SEPA soglasje ali drug način) in obvestijo svoje člane. Vlada v šestih mesecih pripravi neobvezujoče strokovno navodilo, ki lahko vsebuje standardne vzorce, s čimer se olajša tehnično prilagoditev.
Četrti odstavek določa, da se z iztekom prehodnega obdobja prenehajo uporabljati vse določbe kolektivnih pogodb, splošnih aktov delodajalcev in dogovorov med delodajalci in sindikati, ki so v nasprotju s spremenjeno ureditvijo. Ta rešitev je nujna zaradi razmeroma razširjene prakse, da so »check-off« določbe vključene v kolektivne pogodbe in dogovore, in preprečuje nadaljevanje prakse, ki bi bila po spremenjenem 207. členu zakona nezakonita.
K 3. členu
Končna določba določa uveljavitev zakona petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, začetek uporabe pa prvi dan meseca po izteku šestih mesecev od uveljavitve. Šestmesečni vacatio legis omogoča informacijski sistemom delodajalcev, sindikatom in Vladi, da pripravijo tehnične rešitve in strokovna navodila. Skupaj s prehodnim obdobjem iz 2. člena to zagotavlja pravno varnost in kontinuiteto delovanja sindikatov.
IV. BESEDILO ČLENA VELJAVNEGA ZAKONA, KI SE SPREMINJA
Skladno s prvim odstavkom 116. člena Poslovnika Državnega zbora se navaja veljavno besedilo določbe, katere sprememba je predložena:
207. člen ZDR-1
(varstvo sindikalnega zaupnika in sindikalna članarina)
(1) Število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom tega zakona, se lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom.
(2) Sindikalnemu zaupniku iz prejšnjega odstavka zaradi sindikalne dejavnosti tudi ni mogoče znižati plače ali proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj.
(3) Na zahtevo sindikata zagotavlja delodajalec v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec, tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca.
Prvi in drugi odstavek se s tem zakonom ne spreminjata. Tretji odstavek se spreminja in dopolnjuje na način iz 1. člena tega zakona.
Predlagatelji smo mnenja, da predlagana sprememba pomeni sistemsko izboljšavo, ki jasno in nedvoumno odpravlja obveznost delodajalca, da obračunava in nakazuje sindikalno članarino. S tem se hkrati okrepi varstvo osebnih podatkov delavcev (odpade sistemsko razkritje članstva delodajalcu), okrepi sindikalna svoboda (odpravi se strukturno tveganje diskriminacije in odvračalni učinek za pristop v sindikat), in v celoti odpravi neupravičeno administrativno ter finančno breme delodajalcev. Rešitev je preizkušena v državah, kot so Nemčija, skandinavske države in Španija, ter usklajena s pravom Evropske unije in mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije po Konvencijah Mednarodne organizacije dela št. 87 in 98.
Predlagatelji:
_____________________________
_____________________________
Ljubljana, ____________ 2026