Predlagam, da se zapise v Ustavo, ali Zakon, da v politiki in se manj v vladi ne sme sedeti nihce, ki je bil kadarkoli obtozen ali obsojen za kakrsnokoli kaznivo dejanje.
Mislim, da razlaga ni potrebna, ce ne zelimo res postati najbolj skorumpirana drzava na svetu!
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Politiki, ki postanejo funkcionarji, so osebe, ki mandat za opravljanje funkcije pridobijo s splošnimi volitvami, z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije, Vladi Republike Slovenije ali predstavniških organih samoupravnih lokalnih skupnosti, oziroma jih kot funkcionarje v skladu z zakonom imenujejo oziroma izvolijo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti, župani ali drug pristojni organ. Pravice in obveznosti funkcionarjev na splošno ureja Zakon o funkcionarjih (ZF; (Uradni list RS, št. 57/25), dodatno pa so pravice in obveznosti funkcionarjev urejene tudi v nekaterih posebnih zakonih, na primer Zakonu o državni upravi, Zakonu o vladi, Zakonu o poslancih, Zakonu o državnem svetu, Zakonu o lokalni samoupravi in drugih področnih zakonih.
Za opravljanje funkcije je značilno, da se opravlja za čas mandata, lahko pa preneha tudi pred potekom mandata, iz razlogov na strani funkcionarja, ter tudi v drugih primerih, ki jih določa ZF, oziroma so za to obstajajo politični razlogi. Pogoj za izvolitev ali imenovanje v funkcijo je državljanstvo Republike Slovenije. Funkcionar ne more biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja kazni in pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tem, ko ji je bilo prestajanje kazni odpuščeno.
Državni zbor je dne 28. 1. 2026 sprejel novele zakonov o poslancih, o volitvah predsednika republike, o lokalni samoupravi in o lokalnih volitvah, ki določajo, da predsedniku republike, županom, podžupanom, občinskim svetnikom in tudi poslancem preneha mandat, če so pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Za predsednika republike in lokalne funkcionarje je bil uveden tudi pogoj nekaznovanosti za kandidiranje. V novelah zakonov je predvideno, da se bodo nove določbe, ki urejajo pogoj neizvoljivosti in prenehanje mandata, začele uveljavljati z dnem razpisa volitev, ki bodo razpisane vsaj eno leto po uveljavitvi zakonov.
V zakonodajnem postopku v državnem zboru je bilo več poskusov uvedbe pogoja nekaznovanosti za vse imenovane in voljene funkcionarje, vendar za kandidate za poslance in državne svetnike navedeno do sedaj še ni bilo sprejeto. Poudariti je potrebno, da se oba zakona, ki urejata predmetno vprašanje, tako za poslance državnega zbora kot za državne svetnike, sprejemata z 2/3 večino poslancev, kar pomeni, da kakršnekoli spremembe na tem področju terjajo široko družbeno in politično soglasje.