Predlog za spremembo ureditve ugotavljanja števila oseb v večstanovanjskih stavbah
V večstanovanjskih stavbah se številni obratovalni stroški (npr. poraba vode, odvoz odpadkov, čiščenje skupnih prostorov in drugi stroški) delijo glede na število oseb v posameznem stanovanju. Trenutna ureditev temelji na tem, da so lastniki oziroma uporabniki stanovanj sami dolžni upravniku sporočiti število oseb, ki prebivajo v stanovanju.
Takšna ureditev omogoča zlorabe, saj nekateri prijavijo manj oseb, kot jih dejansko prebiva v določenem stanovanju. Posledično plačujejo nižje stroške, razliko pa nosijo ostali etažni lastniki in stanovalci, ki pošteno prijavijo dejansko število oseb. Gre za sistemsko pomanjkljivost, ki spodbuja nepošteno ravnanje in povzroča neupravičeno finančno breme drugim prebivalcem, s tem da preostali prebivalci (kljub temu da morda opazijo nepravilnosti), nimajo vzvoda zadevo urediti.
Predlagam, da se zakonodaja spremeni tako, da upravniki večstanovanjskih stavb podatek o številu oseb v posameznem stanovanju pridobivajo neposredno iz Centralnega registra prebivalstva (CRP) ali podobne baze ki bi to omogočala, namesto da so odvisni od prijav posameznikov.
Pri tem upravniki ne bi potrebovali dostopa do osebnih podatkov stanovalcev, temveč zgolj do podatka o številu oseb, ki imajo na naslovu posameznega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Takšna rešitev bi bila z vidika varstva osebnih podatkov bistveno manj invazivna, hkrati pa bi zagotavljala bistveno večjo pravilnost obračunavanja stroškov.
Predlagana sprememba bi prinesla več pomembnih koristi:
- pravičnejšo delitev obratovalnih stroškov med stanovalci,
- zmanjšanje možnosti zlorab in goljufij,
- manj sporov med etažnimi lastniki,
- manj administrativnega dela za upravnike in stanovalce,
- večje zaupanje v sistem obračunavanja stroškov.
Država že razpolaga z uradnimi evidencami o prijavljenem prebivališču prebivalcev, zato ni razloga, da bi se za isti podatek vzdrževale vzporedne evidence pri upravnikih večstanovanjskih stavb, ki temeljijo na samoprijavi in jih je težko učinkovito preverjati. Uporaba uradnega registra bi zagotovila večjo transparentnost, pravičnost in enako obravnavo vseh stanovalcev.